Imam stanovskega kolega, tako dobrega, da sva z leti postala celo prijatelja, si drznem sklepati. Z enim njegovim novinarskim vodilom pa se globoko ne strinjam. Prepričan je namreč, da ni fer, če mediji poročajo o hibah in škandalih športnikov. Če in dokler so šampioni.
Potemtakem ni bilo fer, denimo, da je reprezentančno slačilnico zapustil spor Katanec : Zahovič, ker se je pač zgodil sredi nogometne pravljice na svetovnem prvenstvu. Molčali naj bi bili tudi o gromozanskih pufih in čudnem poslovanju košarkarskega kluba Union Olimpija, ko je v devetdesetih letih naskakoval evropske vrhove.
S kolegom še nisva debatirala o škandaloznem sporu med ekipo Tine Maze in preostankom slovenske vrste, se pa globoko strinjam z novinarjem Večera, ki je o nečastnih prizorih sredi Schladminga obvestil slovensko javnost. S tem je resda sprožil najžolčnejšo in nizkotno gostilniško debato, ampak to le potrjuje pravilnost njegove in urednikove presoje.
Človek se navadi pljuvanja anonimnih spletnih komentatorjev, ki so tudi to kost oglodali do Janše, Kučana, partizanov in fašistov, ne razumem pa ogorčenja Mazejeve in Massija. Če sta (bila) res onadva Kunčevi žrtvi, bi morala biti prva za to, da se umazano perilo opere javno in se stvari razčistijo.
Velika profesionalca, člana najuspešnejšega smučarskega zasebnega tima, pa sta novinarja zasula z očitki, mu odrekla vsakršno sodelovanje v prihodnje in ga na prizorišču SP menda celo izločila iz skupine drugih novinarjev, češ ne bo izjav, dokler bo on tukaj. Črna ovca mora stran? Ali ni sam Massi nekoč na smučarski zvezi izkusil, kako je, če te izločijo iz črede? (O novinarski solidarnosti pa kdaj drugič.)
Za konec, a ne nazadnje: izgred sta javno uprizorili javni osebi. Zakaj sesuvati poročevalca, ki je zgolj opravil domačo nalogo, se pravi, o tem obvestil širšo javnost?
Kot je zapisal anonimni komentator na www.slovenskenovice.si: »Brez svobode govora so vse kolajne brez sijaja.«
