Natanko pred enim letom smo pisali, kako se je smrtonosni virus bolezni modrikastega jezika, nočna mora kmetov, ki mori domače živali, ustavil na naši severovzhodni meji. Lansko poletje so madžarski veterinarji opazili bolne živali nekaj več kot 100 kilometrov od Murske Sobote. Nato se je tik pred zimo potuhnil. In čakal na ugodno vreme. Ko je minilo vroče poletje, so govedorejci že upali, da je nevarnost mimo, a sredi novembra so avstrijske veterinarske oblasti slovenske kolege obvestile, da so v kraju Hartberg-Furstenfeld na Spodnjem Štajerskem in v Jennersdorfu in Neusiedlu (Burgenlandu), le streljaj od severne meje, odkrile bolezen.
Ni bilo treba dolgo čakati, še isti dan so veterinarji na podlagi vzorcev, ki so bili v sklopu rednega monitoringa odvzeti že 29. oktobra, posumili na omenjeni virus pri čredi kmeta S. B. v Gornjih Slavečih (Kuzma). Ker je bil to domnevno prvi primer bolezni modrikastega jezika v Sloveniji, je moral Nacionalni veterinarski inštitut (NVI) zaradi morebitne napake poslati vzorce za potrditev v referenčni laboratorij EU, v tem primeru na Institute for Animal Health-Pirbright Laboratory v Veliko Britanijo.
Morilska bolezen prežvekovalcev
Bolezen modrikastega jezika je ena najbolj trdovratnih, ki prizadenejo krave, koze, ovce, srnjad in sploh vse prežvekovalce, veterinarji pa proti njej nimajo pravega orožja, in pomeni izjemno nevarnost za govedo ter drobnico v regiji. Kako neverjetno trdoživ je virus in na kakšno razdaljo se prenaša, potrjujejo že osnovni ukrepi, ki jih je Državno središče za nadzor bolezni (DSNB) v sklopu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo 19. novembra.
Omenjeni virus, ki ga prenašajo insekti, predvsem komarji, že dlje kroži po vzhodnih državah Evrope. Minulo jesen je potrkal na vrata Slovenije, toplo jesensko vreme pa je po mnenju nekaterih veterinarjev omogočilo, da je prestopil mejo. Po zadnjih podatkih je smrtnost med govedom v okuženih predelih srednje in vzhodne Evrope že petodstotna, to pa za nacionalno živinorejo pomeni katastrofo.
Karantena do Trojan
Pravila veterinarske stroke velevajo, da se pri tovrstnih boleznih iz previdnosti določi 150-kilometrsko ogroženo območje okrog pojava bolezni. V danem primeru to zajema območne urade UVHVVR Murska Sobota, Ptuj, Maribor in Celje, kar pomeni celotno severovzhodno Slovenijo, vse do Trojan, kjer je približno 15.000 kmetij, na katerih redijo živino ali drobnico in proizvedejo približno dva milijona litrov mleka. Na teh območjih veljajo posebni pogoji za premike dovzetnih vrst živali, so zapisali na spletni strani uprave za varno hrano. To pomeni, da sta do nadaljnjega prepovedana trgovanje in prevoz, razen za tiste, ki jih ob poprejšnjem pregledu peljejo naravnost v klavnico in jih morajo pokončati v 24 urah.
Bolezen ni nevarna za ljudi oziroma se ne prenaša nanje. Prav tako ne vpliva na razmere za trženje živil živalskega izvora, še poudarjajo na upravi za varno hrano. Navadni smrtniki pa se sprašujemo, zakaj potem takšna panika in zakaj je pod nadzorom tako veliko območje.
Živinorejci pred propadom?!
Kot je povedal direktor Osemenjevalnega centra Preska mag. Janez Kunc, je bolezen modrikastega jezika, ki jo povzroča virus BT, za nacionalno čredo gospodarsko tako nevarna, da EU dovoljuje cepljenje, kar pri drugih boleznih ni praksa. »Ob zgodnji ugotovitvi in cepljenju je ozdravljiva, vendar vseeno zelo prizadene kmeta,« pove Kunc. Mlečnost pri kravah pade za več kot polovico.
Vzemimo primer 100-glave črede, v kateri je 50 mlekaric, drugo so teleta in biki, ki dajejo kmetu 300.000 litrov mleka na leto. Trenutna odkupna cena mleka je padla na borih 28 centov, kar je pod proizvodno ceno. Ker v hlevu ne zbolijo vse krave naenkrat, recimo, da se kmetu proizvodnja zmanjša za petino, kar pomeni vsaj 60.000 litrov manj. Vakcinacija in zdravljenje črede, kar bo trajalo dva meseca, bosta kmeta stala okroglih 4000 evrov.
Ni učinkovitega sredstva
Vendar ne bo mogoče pozdraviti vseh živali: »Tistih s hudimi znaki ne bodo zdravili,« pove Kunc. Poleg rejcev sta blokirana še osemenjevalna centra na Ptuju in v Murski Soboti, torej se bo za ohranjanje 450.000-glave nacionalne črede povečal uvoz semena in telet, ki zaradi razlik v nabavni ceni (Romunija) močno pada.
Po najslabšem scenariju, ki pa po mnenju strokovnjakov ni nemogoč, bomo zaradi bolezni modrikastega jezika izgubili polovico goved. Učinkovitega sredstva proti virusu za zdaj ni, mnenja o cepljenju pa so zelo različna. EU to dovoljuje in s tem ne omejuje prometa iz okuženih držav, toda osnovno pravilo je, da morajo vse obolele živali takoj v zakol in v peč.
Naša država je odstopila od rešitve na nacionalni ravni, vsak rejec se tako sam odloča, ali bo živali cepil ali ne. To pa podraži tako ceno vakcine kot postopek. V
Znaki bolezni
Živali imajo povišano telesno temperaturo, v prvi fazi postanejo lenobne in apatične, sledijo razjede na ustni sluznici in roževini. Pojavi se značilno modrikast jezik. Tudi mi prenašamo virus BT
Bolezen modrikastega jezika so prvič opisali v Južni Afriki leta 1902, od koder se je virus BT razširil po celini, okoli 2000. je prišel v Evropo. Širitev na sever je povezana s segrevanjem ozračja: mile zime in dolge, tople jeseni so idealne za preživetje z virusom okuženih mušic in jajčec, ki preživijo tudi hude zime s temperaturo –30 °C. Poleg mušic virus prenašamo tudi ljudje s transportom.
