MNZ upokojene policiste meče na cesto

Primer upokojenega pripadnika specialne enote slovenske policije in veterana vojne za Slovenijo, ki ga ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) skupaj s 23-letnim sinom študentom meče iz službenega stanovanja, je pokazal dvolično podobo vodilnih, ki so jih polna usta, ko delijo priznanja in nagrade zaslužnim članom mož v modrem, ko pa invalidni in bolni ne služijo več svojemu namenu, se jih odrečejo. Objavljamo le nekaj zgodb, podobna usoda pa morda čaka še okoli 30 drugih policistov.

Branka Šalamuna, junaka vojne za Slovenijo in člana specialne enote policije z vrsto odlikovanj, je nekega junijskega dne 2014. na poti iz službe zadela možganska kap. »Takrat sem že podal vlogo za podaljšanje pogodbe o uporabi službenega stanovanja, v katerem sem od leta 1980,« razlaga v 57 kvadratnih metrih velikem stanovanju na Kotnikovi v Ljubljani. Najemna pogodba se je iztekla 31. avgusta 2016, podaljšali mu je niso. »Na začetku so obljubili, da bom lahko tu do smrti, čeprav so pogodbo podaljševali za pet let. Ves čas redno plačujem najemnino. Ko sem še delal, je bila 160 evrov, ko sem se upokojil, pa 202 evra. Zdaj, ko mi niso podaljšali pogodbe, je že 302 evra,« pravi oče samohranilec, ki prejema 790 evrov pokojnine.

Šalamun: MNZ manipulira

Boli me, pravi Šalamun, ko MNZ manipulira z informacijo, da so mi ponujali druga stanovanja in da sem jih zavrnil. »MNZ mi je res ponudil podstrešno stanovanje v Logatcu, ki ga nihče noče, jaz pa moram trikrat na teden na dializo,« razlaga in kaže potrdilo zdravnice, da bi mu selitev izrazito poslabšala kakovost bivanja in po vsej verjetnosti še njegovo zdravje. Je namreč sladkorni bolnik, poškodovano ima hrbtenico, doživel je možgansko kap, presadili so mu ledvice, a neuspešno, je brez prstov in pete na levi nogi, skratka stoodstotni invalid. Poleg tega, dodaja Šalamun, so mi to stanovanje ponudili le za eno leto in brez možnosti podaljšanja. »Čakam na presaditev organa in moram biti, ko bo na voljo, v 20 minutah v kliničnem centru.«

Maja je dobil zadnji poziv za izpraznitev stanovanja, 27. septembra pa je MNZ vložil tožbo na okrajno sodišče. »Razumem, da je treba poskrbeti za mlade policiste, ki prihajajo od vsepovsod, ker se Ljubljančani ne odločajo za ta poklic, MNZ pa noče plačevati kilometrine. A bi morali poskrbeti tudi za nas, odslužene.« Šalamun je iskal druge možnosti za najem, prijavil se je na razpis za neprofitna stanovanja stanovanjskega sklada, a ni zbral dovolj točk. Poznavalci razmer se čudijo, da je MNZ izselitev terjal tudi zato, ker »obstaja interes za to stanovanje«, saj se sploh ne more uvrstiti na razpis, dokler ni prazno. Zato obstaja sum, da nekdo, ki ima vpogled v evidenco stanovanj iz fonda MNZ, pozna razmere. Tudi Šalamun opozarja, da je v istem bloku od avgusta letos prazno vsaj eno stanovanje: »Če bi bilo tako nujno nekomu zagotoviti streho nad glavo, bi mu lahko že ponudili drugo stanovanje.«

Stregel si je po življenju

Po 32 letih dela v policiji in SDV oziroma Sovi se je starostno upokojil 60-letni Cvetko Tovornik. V Ljubljano je prišel iz Šmarja pri Jelšah, od leta 2001 do avgusta letos pa je bival v samski sobi na Grablovičevi v Ljubljani in plačeval 250 evrov na mesec. »Že avgusta 2015 sem imel težave, a sem s pomočjo odvetnika bivanje podaljšal za eno leto. Bilo je naporno leto, imel sem precej psihičnih težav, saj so mi diagnosticirali kronično depresijo z občasnimi psihotičnimi epizodami, zato sem zamudil rok za pravočasno oddajo nove vloge,« razlaga Tovornik.

Na razpisu za neprofitno stanovanje mu je uspelo. »Maja 2016 sem dobil obvestilo, da sem izbran, a bo stanovanje vseljivo šele 2019. Na MNZ sem poslal prošnjo, da bi mi pogodbo podaljšali za dve leti, a sem dobil odgovor, da ne izpolnjujem pogojev, ker nisem več zaposlen,« razlaga Tovornik. Septembra so skrbi dosegle dno: »Kakšen teden nisem ne jedel ne spal, na koncu sem poskušal storiti samomor, zaužil sem večjo količino tablet,« razlaga Tovornik. Rešil ga je nečak. Tovornik sicer ni več v službenem stanovanju, najel si je sobo po tržni ceni. »Poklical sem vsaj 60 stanodajalcev in kmalu ugotovil, da ne smem reči, da sem invalid, še manj pa, da sem upokojenec, takoj sem odpadel.«

Aprila mora iz stanovanja

Le še dobrih pet mesecev je lahko v službenem stanovanju upokojeni 56-letni Janez Portir, nosilec častnega znaka svobode RS in vojni veteran, ki je v pokoju od leta 2012. »Pred kratkim sem prejel sklep, da mi ne bodo podaljšali pogodbe in iztekla se bo 8. januarja 2018. Do aprila moram izprazniti stanovanje, najemnina za ta čas bo tržna,« pojasnjuje Portir, oče dveh študentov. »Možnosti za najem so, a so najemnine tako visoke, bi bil to za naju z ženo, ki je tudi v pokoju, prevelik zalogaj, nič ne bi ostalo za življenje,« pravi razočaran.

»Ustno so mi zagotovili, pa tudi pravilnik je omogočal, da bi po upokojitvi lahko ostal v službenem stanovanju. Veste, zaupanje v MNZ se podira, policisti tik pred upokojitvijo se bojijo, kaj jih čaka,« pripoveduje tudi nekdanji višji inšpektor na MNZ 71-letni Mihael Kunstler. Pogodba mu je potekla aprila letos, a so jo še dvakrat podaljšali, in sicer do 5. januarja. »Dal sem vloge za neprofitno stanovanje po vsej državi, a neuspešno. Ko sem šel k županu Zoranu Jankoviću na dan odprtih vrat, mi je rekel, da mi ne more pomagati, pa tudi, da me ne bodo vrgli iz stanovanja. Vsaj do volitev ne,« hudomušno pristavi.

»V Ljubljani živim vse življenje, tu imam prijatelje, zdravnika, zobozdravnika, frizerja, branjevke, serviserje ipd. Veliko je tistih, ki so vpeti v moje življenje, in vprašanje je, ali bom živel dovolj dolgo, da bi lahko kje drugje na novo vzpostavil vse vezi. Frizerja, h kateremu hodim na striženje in klepet že več kot 50 let, zagotovo ne bom našel,« o povsem običajnih zadevah razmišlja Kunstler. No, do 5. januarja se mora izseliti. V policijskem sindikatu pravijo, da podobno kalvarijo preživlja okoli 30 upokojenih policistov, mnogi s strahom pričakujejo, kaj bo. Seveda MNZ dela po pravilih in zakonih, a moralno to vsekakor ni. Sogovorniki pravijo, da so poleti potihoma spremenili 11. člen pravilnika.

Potihoma spremenili pravilnik

»Pravilnik je bil v letu 2017 dopolnjen prav z namenom, da bi dodatno uredili primere oddaje stanovanj upokojenim delavcem policije,« odgovarjajo na MNZ. Spremenjen je na način, da sklenitev nove pogodbe ni mogoča, »če je stanovanje v kraju, za katerega so drugi uslužbenci, ki izpolnjujejo pogoje, pokazali zanimanje. V tem primeru komisija ponudi najemniku v najem drugo stanovanje, ki je v kraju, za katerega uslužbenci niso pokazali zanimanja. Najemniku se ponudi v najem stanovanje za določen čas največ pet let brez možnosti podaljšanja pogodbe,« sporoča služba za odnose z javnostmi na MNZ. Pravilnik določa tudi, da se lahko najemno razmerje sklene za čas treh let, če je prejemnik varstvenega dodatka ali invalid prve kategorije, nastale kot posledica poškodbe ali nesreče pri delu. »Najemnik mora ves čas najemnega razmerja strokovni služb pošiljati veljavno odločbo CSD oziroma drugo ustrezno dokumentacijo. Pravilnik tudi v tem primeru ne predvideva podaljšanja pogodbe,« še navajajo na MNZ.

»Kako je mogoče, da se upokojenim policistom v Mariboru in drugje najemne pogodbe podaljšujejo, v Ljubljani pa ne?« sprašuje Portir. So si takšno ravnanje države odlikovani policisti res zaslužili?