LJUBLJANA – Javna agencija za varnost prometa tudi letos v sodelovanju s Slovenskimi železnicami (SŽ) pripravlja preventivno akcijo, s katero želi udeležence v prometu poučiti o pravilnem prehajanju nivojskih prehodov čez železniško progo. Akcija »Ustavite se. Vlak se ne more« se začenja v sredo, zaključuje pa prihodnji četrtek.
Na tirih umrlo 116 ljudi
Statistika kaže, da se je od leta 1998 na nivojskih prehodih čez železniško progo zgodilo 520 izrednih dogodkov, v katerih je umrlo 116 ljudi, 223 pa se jih je poškodovalo. V Sloveniji je od 838 nivojskih prehodov kar 503 pasivno zavarovanih, torej označenih le s prometnimi znaki, 335 pa aktivno zavarovanih oziroma opremljenih z zapornicami in svetlobnimi ter zvočnimi znaki.
Nizka kultura voznikov
Tudi nesreč, skoraj tri četrtine vseh, je več na pasivno zavarovanih nivojskih prehodih, kaže statistika, ki jo je zbrala agencija za varnost prometa. Dejstvo, da se še vedno skoraj 30 odstotkov nesreč zgodi na aktivno zavarovanih prehodih, pa je po besedah Andraža Murkoviča z agencije za varnost prometa tudi izraz nizke kulture voznikov, ki ne upoštevajo pravil in celo poskušajo obvoziti spuščene zapornice. »Vsem pa je jasno, kdo je zmagovalec v dvoboju avto – vlak,« je dodal. Lani je na tirih umrlo pet ljudi, predlani pa dva človeka.
Tekmovanje z vlakom
Tudi strojevodja Emil Lipovšek, ki je že bil udeležen v tragični nesreči na nivojskem prehodu, je opozoril, da se velikokrat zgodi, da vozniki motornih vozil na cesti, ki teče vzporedno z železniško progo, tekmujejo z vlakom. Ponavadi ta cesta tudi prečka progo, takrat pa morajo vozniki močno zavirati, »najpogumnejši« pa zapeljejo tik pred vlak. Mladi tudi tekmujejo, kdo se bo pozneje umaknil prihajajočemu vlaku, je Lipovšek še naprej opisoval objestno početje nekaterih.
Dolga zavorna pot vlakov
Ob tem ne gre zanemariti dejstva, da najhitrejši potniški vlak SŽ, ki vozi tudi s 160 kilometri na uro, od trenutka, ko strojevodja zategne zavorno ročko, potrebuje 810 metrov, da se zaustavi. Tovorni vlaki, ki so težji, pa lahko zavirajo tudi en kilometer, je opozoril Lipovšek.
Strojevodje v tem času lahko tako le opazujejo, kaj se bo zgodilo, številni, ki so doživeli hudo nesrečo, pa zaradi psihičnih posledic nikoli več ne vozijo vlaka.
Izobraževanje udeležencev v prometu
Inšpektor za železniški promet Vojko Radkovič ob tem opozarja na pomanjkanje strategije razvoja varnosti na nivojskih prehodih, kar pa da ni samo naloga slovenske države. Preostane torej le izobraževanje udeležencev v prometu, zato je cilj akcije tako zmanjšanje števila prometnih nesreč na nivojskih prehodih čez železniško progo in zmanjšanje števila umrlih in poškodovanih in tudi povečanje zavedanja (o nevarnostih) ter odgovornosti ljudi pri prečkanju nivojskih prehodov.
