LJUBLJANA – Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je na seji sklenila, da so odgovorne osebe pri najemu stavbe NPU ravnale koruptivno. Po zakonu morata biti za dejanje korupcije izpolnjena dva pogoja in pri najemu stavbe na Dimičevi sta bila. Kot so zapisali v poročilu, sta to kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb in uresničitev pričakovane koristi subjektu iz zasebnega sektorja.
Razrešitve ministrice Katarine Kresal kljub temu niso predlagali, saj za to nimajo pooblastil.
Ne ugotavljajo odgovornosti osebKomisija je postopek začela na podlagi prijav iz začetka leta 2010. Ob tem pa poudarjajo, da niso ugotavljali kakršne koli oblike odgovornosti katere koli osebe, ki je sodelovala v posamezni fazi najemanja stavbe in opreme, ampak se je skladno s svojimi pristojnostmi osredotočila na presojo ravnanj v postopku najema poslovnih prostorov (stavbe) in opreme z vidika protikorupcijske zakonodaje, ki je veljala v času, ko so se te aktivnosti odvijale.
Kaj so ugotovili?
– Da je ministrstvo pri najemu stavbe kršilo zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (ZSPDPO) s tem, ko ni zagotovilo enakopravnega obravnavanja vseh udeležencev v postopku.
– Pri opremljanju prostorov s premično opremo je ministrstvo ravnalo v nasprotju z zakonom o javnem naročanju (ZJN-2), ker za izbiro izvajalca ni uporabilo ustreznega postopka naročanja v skladu z ZJN-2.
– Da je ministrstvo ravnalo negospodarno s tem, ko se je odločilo za najem stavbe namesto za najem s postopnim odkupom.
Določenemu ponudniku zagotavljali boljši položaj
Iz dokumentacij in razgovorov je KPK ugotovila, da je ministrstvo od aprila do septembra 2009 zbiralo ponudbe za okoli 2000 m2 prostorov in za okvirno 90 delovnih mest; konec septembra 2009 opravljena analiza (ki torej sega v čas, ko je strategija veljala že več kot dva meseca) pa je pokazala, da naj bi bila za najem najprimernejša stavba v skupni izmeri nekaj več kot 10.000 m2, ki omogoča skupaj nekaj manj kot 300 delovnih mest in vselitev več organov. »Od tega trenutka dalje po ugotovitvah Komisije nadaljnji postopki v ministrstvu niso bili več usmerjeni k iskanju najboljše ponudbe pod novimi pogoji, ampak k edini že prejeti ponudbi točno določene stavbe oziroma poslovnih prostorov za 300 delovnih mest, s čimer je ministrstvo določenemu ponudniku omogočalo in zagotavljalo poseben, boljši (privilegiran) položaj,« pravijo na KPK. Opozarjajo, da so kriteriji ministrstva sledili konkretni ponudbi, namesto da bi ponudbe sledile kreiterijem in bi se za nove, spremenjene kriterije iskale nove, primerne oziroma primerljive ponudbe: »Kar bi bilo ustrezno z vidika javnih financ, zagotavljanja poštene konkurence in transparentnosti postopka.«
Kresalove od priviligiranja ni imela koristi
»V konkretnem primeru ni sporno, da je imel oziroma ima korist od sklenjenega posla najemodajalec,« razkriva namestnik predsednika Rok Praprotnik. Niso pa ugotovili, da bi v povezavi z najemom stavbe in opreme katera koli uradna ali odgovorna oseba ministrstva zase zahtevala ali sprejela kakšno korist niti da bi najemodajalec ali kdo tretji kateri od teh oseb obljubil, ponudil ali omogočil kakšno korist. Ker nimajo pristojnosti, KPK ni mogla ugotoviti niti, kdo je bil tisti, ki je na ministrstvu odločil, da gredo k točno določenemu najemodajalcu oziroma na kakšen način je prišlo do sprejetja neformalne odločitve o najemu stavbe in opreme. Na strani najemodajalca oziroma ponudnika pa obstajajo dokazi, da je ta že maja 2009 komuniciral z določenim ponudnikom notranje opreme na način, ki utemeljuje zaključek, da je bil prepričan o pridobitvi posla.
»Znanca ali prijatelja. Ne moremo ugotoviti.«
Komisija se ni mogla opredeliti do tega, ali sta funkcionar ministrstva in zakoniti zastopnik najemodajalca v prijateljskem odnosu ali le znanca. Namreč, formalnopravno funkcionarja k izločitvi pri sklepanju poslov Kodeks zavezuje le v primeru, če se posel sklepa z njegovim prijateljem. Dodajajo, da bi se sicer moral funkcionar zavedati, da se bo zaradi specifičnih okoliščin primera, pa tudi občutljivosti in visoke vrednosti posla, v javnosti ustvaril videz, da je poznanstvo (oziroma zasebni stiki) med njim in zakonitim zastopnikom druge pogodbene stranke vplivalo na objektivno in nepristransko opravljanje njegovih javnih nalog. »Funkcionar bi moral odreagirati s svojo izločitvijo iz vseh faz postopka najemanja stavbe in opreme ter prenosom pooblastil za odločanje in sklenitev pogodbe na drugo, s poznanstvi neobremenjeno osebo; vzdržati pa bi se moral tudi vsakršnih neformalnih vplivov na ta postopek,« še pišejo.
