LJUBLJANA– O tem, kako je vlada premierja dr. Mira Cerarja za postavitev tako imenovane protimigrantske žičnate ograje (ograje iz rezilne žice) na meji s Hrvaško nepričakovano najela tako rekoč povsem neznano podjetje Minis, v katerem je bilo takrat uradno zaposlenega le pol, natančneje 0,57 človeka, smo v Slovenskih novicah poročali že pred meseci. Slovenski javnosti je v zvezi s sklenitvijo te pogodbe prav tako že dlje znanih še nekaj, blago rečeno, nekoliko nenavadnih podrobnosti: prvič, že od leta 2015 ni nobena skrivnost, da je bil sedež Minisa »povsem naključno« v istem poslopju v Žalcu, kjer je bil tudi sedež tamkajšnjega lokalnega odbora Cerarjevega SMC, ter drugič in tretjič, da je največja vladna stranka s posebno izjavo pojasnila, da noben njen član ni poznal (ne pozna) podjetja Minis in da so tudi vsa ugibanja nekaterih slovenskih novinarjev, češ da vsaj člani lokalnega odbora morda poznajo predstavnike Minisa, povsem neprimerna, neutemeljena ali napačna.
Med »etiko« in transparentnostjo
Še nekaj so sočasno poudarili v SMC: da v postopke javnega naročanja že zaradi svojih političnih usmeritev in etičnih vrednot nikoli ne posegajo in ne bi posegali. Krasno. Roko na srce, nekateri slovenski mediji se kljub temu nismo odrekli svojemu poslanstvu, saj smo hoteli preveriti resne sume, da so naši oblastniki, zato da bi upravičili sklenitev pogodbe z Minisom, mogoče ponarejali celo posamezne listine. Jasno je konec koncev, da je minister za gospodarski razvoj Zdravko Počivalšek Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve, na primer, kar (zgolj) ustno pooblaščal, kdaj in kako naj kupuje rezilno žico za varnostno-zaščitno ograjo na naši jugovzhodni meji.
Ali sodišče zavlačuje za vlado? Nevladna, nepolitična in neprofitna organizacija Transparency International Slovenia (TI Slovenia) si je že februarja lani začela prizadevati, da bi ji vlada omogočila vpogled v skrivnostno pogodbo, ki je bila med vladnim Zavodom Republike Slovenije za blagovne rezerve in podjetjem Minis, d. o. o., sklenjena celo brez javnega naročila. Čeprav se je tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik strinjala, da bi bil takšen vpogled prav gotovo v interesu vseh slovenskih javnosti, se je omenjeni zavod lani jeseni v imenu vlade in domnevno predvsem zaradi varovanja stopnje tajnosti interno tistega, kar piše v pogodbi, nemudoma zatekel v varno zavet(r)je upravnega sodišča: sprožil je namreč upravni spor, ki še vedno čaka in bo še vsaj nekaj časa očitno čakal na epilog. Sodna praksa in izkušnje s podobnimi zadevami nam povedo, da bo razsodba najverjetneje znana šele čez poldrugo leto. Četudi je podjetje Minis v zadnjem letu, kot je napisala v svojem sporočilu TI Slovenia, prejelo skoraj tri milijone evrov in pol proračunskega denarja. In čeprav bi morala sodišča na območju EU v primerih, ko gre |
Pa saj ne gre več samo za to, da marsikaterega suma za zdaj še ni nihče od pristojnih dovolj verodostojno in prepričljivo zanikal, gre tudi za to, da vlada oziroma Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve do danes še ni bil pripravljen umakniti stopnje tajnosti ne s pogodbe, sklenjene s podjetjem Minis, ne z drugih, s sklepanjem tega izjemno dobičkonosnega posla povezanih listin. Premier Cerar kot domnevno izjemen strokovnjak ustavnega prava pa medtem še kar vztraja, da njemu povsem zadostuje in ga pomirja že to, da so mu nekateri, ki jim pač zaupa, zagotovili, da se pri nakupu ograje iz rezilne žice in njenem nameščanju na meji ni zgodila nobena, niti najmanjša nepravilnost. Več pa, kot je dodal premier, žal res ne more povedati – uganili ste – zaradi še vedno veljavne stopnje tajnosti interno. Ki bi jo vlada lahko umaknila. Če bi to hotela. Skratka, še dodatno skrb vzbujajoče glede očitne netransparentnosti, ki jo zagovarjajo vlada, gospodarski minister in, ne nazadnje, tudi Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve z Antonom Zakrajškom na čelu, je tudi najnovejše odkritje, o katerem so prvi poročali v Financah: da je podjetje Minis lani s prodajo žične ograje ustvarilo, saj ni res, pa je, kar neverjetnih šest milijonov evrov prihodkov, točno tako, celo šestkrat več (več kot šestkrat več) kot v letu 2015. Od tega več kot milijon evrov čistega dobička. Že zaradi tega bi se spodobilo, da vlada in njen zavod nemudoma umakneta oznako tajnosti s pogodbe, sklenjene s tem podjetjem, ter, ne samo nevladni organizaciji TI Slovenia, tudi vsem slovenskim davkoplačevalcem omogočita, da izvemo, na podlagi kakšnega posla smo zagotovili podjetju Minis navedeni dobiček.
Bo Bratuškovi le uspelo
Nekdanja predsednica vlade mag. Alenka Bratušek, ki je že pred meseci zdajšnjega predsednika vlade dr. Cerarja zaman pozvala, naj pojasni, čemu so se vlada, notranje ministrstvo in Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve družno odločili, da bodo žično oziroma panelno ograjo kupovali in namestili prav na tako skrajno netransparenten način, znova obljublja, da bo (še enkrat) predlagala umik oznake tajnosti z dokumentov. Ker? Ker še vedno obstaja utemeljeni sum, da so bila za netransparenten nakup žične oziroma panelne ograje namenoma zlorabljena javna sredstva. Prvič ji ni uspelo ničesar doseči. Morda ji bo lažje tokrat. Četudi je nekdo z žičnim poslom stoletja, kot mu nekateri pravijo, zaslužil milijone evrov? Zakaj pa ne, če vlada po novem nima več kaj skrivati.
