NA KOŽO

Mesijanska priložnost

Objavljeno 19. julij 2014 00.35 | Posodobljeno 19. julij 2014 00.36 | Piše: Lovro Kastelic
Ključne besede: komentar

Bo sin najboljšega konjenika zmogel presekati ta sektaški vozel, ki nas davi in zavira?

Lovro Kastelic. Foto: S.N.

Iz vseh možnih ust smo se lahko naposlušali o skoraj vojaški mobilizaciji esdeesovih volivcev. Volitve pred tednom dni pa so pokazale ravno nasprotno: da imajo raje slane in morske dogodivščine, počitek ob roštilju, izlet v naravo, če jih njihova baza ne prepriča. Kar 100.000 takšnih (svobodomiselnih) volivcev je zadnjo nedeljo, na praznik demokracije, počelo raje kaj drugega, mogoče celo pametnejšega od obkroževanja bojevitih strank, ki so v zadnjih letih tako nespametno zavozile obljubljeno nam Švico. O kakršni koli mobilizaciji teh (za marsikoga drugorazrednih) volivcev torej ni bilo ne duha ne sluha. Še več: pravzaprav se je že tretjič zapored mobiliziral blok volivcev (za marsikoga samih intelektualcev), ki pravzaprav nima svoje stranke, imajo pa že tretjič, po Pahorju in Jankoviću, svojega zmagovalca. To pot Cerarja.

To je destruktiven blok, ki ga druži le eno – biti proti Janši. V svojem cilju skrajno pragmatična opcija sploh ni majhna, šteje namreč preverjenih 300.000 volivk in volivcev! In če jih javnomnenjskim odločevalcem slednjič le uspe ekipizirati, zlahka ustoličijo novo oblast. Gnila podtikanja o nekakšni drugorazrednosti oziroma intelektualnosti so seveda popoln blef, če vemo, da je treba biti samo: ali za (Janšo) ali proti (Janši). Tu ni razumskosti, tu je zgolj sektaška pripadnost. Na takšen način bi lahko volili tudi prvošolčki. Ki pa bodo že ob pridobitvi volilne pravice postali, dvomim namreč, da se bo naša demokracija dotlej kaj streznila, talci obeh (destruktivnih) blokov, tistega, ki je a priori proti, in tistega, ki je a priori za. Pa bo sin najboljšega konjenika kljub moji črnogledosti zmogel presekati ta sektaški vozel, ki nas davi in zavira? Prekiniti to verbalno državljansko vojno, ki jo za nameček podpihujejo še javnomnenjski odločevalci?

Mu bo uspelo ponuditi roko najmočnejšemu konkurentu, a ne roko sprave, temveč nujnega sožitja? Že zdaj se dozdeva, da bo to peklensko težka naloga; nemara celo pretežka, če ne bo pri tem posredoval kak zunanji EU dejavnik. Bojim se, da bi mu že ob snovanju takšne namere omenjeni blok (anti)volivcev, ki ga je izvolil, preprosto pokazal ulico. Proteste. Neoliberalne označbe. Diskvalifikacijo. Tudi zato bo moral biti več kot državnik, krmar med dobrim in zlim! Ima neverjetno (mesijansko) priložnost. Za najbližjo ogrado pa trop hijen.

Deli s prijatelji