PREISKAVA

Mercator z milijoni reševal Zaresova Golobiča in Kopača?

Objavljeno 09. oktober 2013 11.12 | Posodobljeno 10. oktober 2013 18.31 | Piše: T. L.

Tožbeni zahtevek za nekdanjo upravo pod vodstvom Žige Debeljaka naj ne bi znašal 12 milijonov, ampak bo očitno še za 20 do 30 milijonov evrov višji.

Gregor Golobič

LJUBLJANA – Zgodba nekoč uspešnega najboljšega soseda se očitno počasi sesuva v prah. Znani so zapleti pri prodaji Mercatorja in s padajočo delnico, zaradi globoko rdečih številk pa v družbi izvajajo racionalizacijo na vseh ravneh in odpuščajo zaposlene. Potem ko se je v torek nadzorni svet Mercatorja seznanil s poročilom glede posameznih poslov družbe med letoma 2007 in 2011, ko je bil na njenem čelu Žiga Debeljak, pa je jasno, da zaradi povzročene škode odgovorne čakajo še odškodninske tožbe.

Tožbeni zahtevek: ne 12, ampak 42 milijonov evrov

Člani nadzornega sveta pod vodstvom Mateja Lahovnika bodo zoper Debeljaka vložili najmanj eno odškodninsko tožbo, zaradi domnevnega oškodovanja družbe v povezavi z nakupom podjetja En Plus, v višini 12 milijonov evrov. Tožbeni zahtevek se lahko po informacijah časnika Finance poveča z zdajšnjih 12 milijonov evrov še za 20 do 30 milijonov evrov, saj revizorji še vedno kopljejo po dokumentih o nakupu dejavnosti hrvaške verige Getro. Kar pomeni, da gre skupaj lahko celo za 42 milijonov evrov težki zahtevek. Žiga Debeljak in finančnica, ki je sedela v Mercatorjevi upravi, Melita Kolbenzen očitkov za časnik nista komentirala.

En Plus, nakup zemljišča v Subotici in nakup hrvaške trgovske družbe Getro so bile po informacijah Financ doslej zabeležene nepravilnosti v obliki ravnanja v nasprotju z notranjimi predpisi družbe, odločanja brez primernih informacij in zaradi tega preplačanih poslov v škodo družbe. Pa pojdimo po vrsti.

Mercator z milijoni reševal Zaresova Golobiča in Kopača

Mercator je podjetje En Plus kupil avgusta 2011, njegov lastnik pa je bila zagorska Ultra, katere solastnik je prek nizozemske Ultre Sum nekdanji vidni član LDS, pozneje tudi predsednik Zaresa Gregor Golobič. V En Plusu je bil kot prokurist zaposlen tudi nekdanji tesni Golobičev sodelavec Janez Kopač (v času vlade Boruta Pahorja je vodil direktorat za energijo, zdaj pa je direktor sekretariata energetske skupnosti na Dunaju). Za podjetje En Plus, ki je takrat imelo štiri milijone evrov negativnega kapitala, je Mercator odštel dva milijona evrov in ga nato še dokapitaliziral za pet milijonov evrov.

Ultra je En Plus, ki je vsa leta posloval z izgubo, leta 2009 prodala Hram Holdingu. Največji, 66-odstotni lastnik tega je družba Fokuss, lastnik Fokussa pa je neznano singapursko podjetje Follonica Holding. Zastopnica Fokussa je bila do decembra 2009 Blanka Muster, ki je bila tudi zastopnica več podjetij Mira Senice


Ultra nima nič s transakcijami iz leta 2011

»Glede na to, da se je včeraj in danes v različnih medijih večkrat omenjala družba Ultra d.o.o., sporočamo, da podjetje Ultra d.o.o. in povezane družbe niso imeli že od maja 2009 nobenega lastniškega deleža v podjetju En plus d.o.o. – kar je tudi jasno razvidno iz javno dostopne baze podatkov Ajpesa –, zato je vsako povezovanje s transakcijami iz leta 2011 brezpredmetno in zlonamerno,« so v izjavi za javnost sporočili iz Ultre d.o.o. 


Gregor Golobič: S prodajo Enplusa nisem imel nič

Da bi javnost seznanil z dejstvi, je izjavo za javnost posredoval tudi Gregor Golobič.

»Dejstva so kratka in enostavna. Kot se lahko vsakdo pouči iz javne baze Ajpes, podjetje Enplus d.o.o. že od maja 2009 naprej ni bilo v nikakršni – ne neposredni ne posredni – lasti ne mene ne katerega koli podjetja iz skupine Ultra. Zato se z njegovo prodajo dobri dve leti kasneje seveda nisem ukvarjal, kaj šele, da bi od tega kadar koli ali kar koli imel.«

Senica jim je za milijon prodal še stavbo

En Plus so nato preimenovali v družbo M-Energija (oziroma blagovno znamko Maxen), poslu se je pridružil še odvetnik Miro Senica, ki je po poročanju Požareporta za milijon evrov Mercatorju za sedež M-Energije prodal stavbo na Dunajski 115. Mercator je z nakupom prišel do 18 samopostrežnih bencinskih servisov, po mnenju revizorjev pa je nakup temeljil na »popolnoma nerealnih« predpostavkah, še piše spletni portal.

Tožbo zoper Debeljaka (ali bivšo upravo Mercatorja) naj bi sestavljala ljubljanska odvetniška pisarna Nine Zidar Klemenčič, ki je na podlagi poročila revizorjev PriceWestinghouseCoopers pripravila tudi posebno poročilo poslovanja prejšnje uprave.

Kot še poroča Požar, naj bi člani nadzornega sveta upravi Mercatorja naložili tudi pripravo »ločene informacije« o Mercatorjevih honorarjih odvetniški pisarni Mira Senice, povezanih s postopki urada za varstvo konkurence oziroma nekdanjega direktorja urada Janija Soršaka zoper Mercator, kar pa je hkrati tudi predmet preiskave Nacionalnega preiskovalnega urada.image

Najeli trgovska središča in prevzeli še dobaviteljev dolg

Posel z Getrojem Vjekoslava Gucića, ki naj bi bil po informacijah Financ vreden okoli 150 milijonov evrov, je še v fazi preiskovanja. Najemna pogodba za trgovska središča Getroja (ta Mercator zdaj oddaja drugim trgovcem, nekaj pa jih bo verjetno moral zapreti, ker niso dobičkonosna) je po mnenju revizorjev škodljiva. Postavke pogodbe zdaj razkrivajo Finance: Mercator je Getrojeve trgovine leta 2009 najel za 15 let s fiksno najemnino 5,8 milijona evrov na leto. Ob tem je najemnino avansiral za 38 milijonov evrov, hkrati pa prevzel še 60 milijonov evrov dolgov do dobaviteljev. Skupna škoda posla naj bi znašala med 20 in 30 milijoni evrov.

Subotica: kupili precenjeno zemljišče brata prve dame Probanke

Za nakup zemljišča v Subotici je Mercator odštel osem milijonov evrov, cenilec revizijske hiše je vrednost zemljišča v času transakcije ocenil na tri milijone evrov (če ne bi bila več pod spomeniškim varstvom in bi se dalo graditi). Revizorji so ugotovili, da je zemljišče od Mercatorjevega centra oddaljeno 300 metrov, še pišejo Finance.

Zemljišče je Mercator odkupil od podjetja Toming Consulting v lasti Velenjčana Tomaža Ročnika, ki je brat nekdanje prve dame Probanke (zdaj v likvidaciji) Romane Pajenk. Po informacijah, ki so jih pridobili na časniku, je bil posel kompenzacija za desetmilijonski avans, ki ga je Mercator dal Ročniku za posle – katere, iz dokumentacije menda ni razvidno. Ko bi Ročnik avans moral vrniti, je Mercator v zameno vzel zemljišče – in ga doplačal še za štiri milijone evrov. Menda je Mercator od Ročnika odkupil več zemljišč v Srbiji. 


Objavljamo odgovor na članek

»Jani Soršak s tem, da naj bi nadzornike Mercatorja zanimalo, ali je domnevno 3,5 milijona evrov vrednih nakazil Mercatorjeve uprave pod vodstvom g. Žige Debeljaka odvetniški pisarni Senica pristalo pri njem, ni seznanjen. Nacionalni preiskovalni urad (NPU) Janija Soršaka ni kontaktiral in ga ne preiskuje. Vsa namigovanja o prejetju denarja ne držijo, prav tako g. Soršak ni seznanjen z nakazili Mercatorja v času uprave g. Debeljaka odvetniški pisarni Senica. Postopki so se končali z zavezami na predlog vseh trgovcev v postopku. Potekali so pravilno in zakonito.«

Jani Soršak


Demanti

»V Slovenskih novicah je bil objavljen članek »Mercator z milijoni reševal Zaresova Golobiča in Kopača?« Če je ta popolna izmišljotina v naslovu še pod vprašajem, je v samem članku zapisana že kot trditev. Jaz sem bil uslužbenec podjetja En plus d.o.o. do novembra 2008, potem pa s podjetjem nisem imel nikakršnih stikov ali povezav več. V času, ko sem še bil v podjetju, nismo imeli nikakršnih poslovnih ali drugih povezav z Mercatorjem. Kdo in za koliko  je podjetje, v katerem sem bil zaposlen, kupil tri leta zatem, leta 2011, nima z menoj nikakršne zveze.«

Janez Kopač, Dunaj

 





Deli s prijatelji