PORTOROŽ – V steklenici šampanjca je štiristo milijonov mehurčkov. Ali je številka točna, si gostje Festivala penin v Portorožu niso bili enotni. Se je pa devetnajst peničarjev s sedeminštiridesetimi vzorci penečih se vin potegovalo za nagrade, kdo bo najboljši. Na festivalu je prvič sodelovala tudi priznana šampanjska hiša Champagne Taittinger.
Turistično združenje Portorož je že šestič zapored organiziralo Festival penin v Kristalni dvorani Hotela Kempinski Palace Portorož. Številni ljubitelji izbranih mehurčkov so lahko degustirali sto petdeset vzorcev enaintridesetih slovenskih, hrvaških, italijanskih in avstrijskih proizvajalcev. V tekmovalnem delu jih je sodelovalo manj. V Damskem salonu je šampanjce priznane šampanjske hiše Taittinger predstavljal sommelier Bruno Gaberšek; francoski šampanjci Taittinger so hišni šampanjci hotela in med najbolj prestižnimi na svetu.
Le peneča se vina iz Šampanje lahko uporabljajo ime šampanjec, v Sloveniji za takšna vina uporabljamo izraz penina, ki se je rodil pred mnogo leti v radgonski kleti.
Hiša Taittinger je ena zadnjih velikih šampanjskih hiš, ki je ohranila neodvisnost in nosi ime svojih lastnikov. Z 288 hektarji vinogradov je ena izmed največjih proizvajalcev šampanjca v Šampanji. Družina ima v lasti grad Château de la Marquetterie, kjer se je zgodba o slovitem šampanjcu začela, ko se je leta 1734 premožni tekstilni trgovec Jacques Fourneaux začel ukvarjati z vinarsko dejavnostjo. Benediktinski menihi so mu pokazali, kako proizvajati peneča se vina. Do leta 1932 je bila hiša znana kot Forest-Fourneaux, ko jo je kupil Pierre Taittinger. Danes na tem posestvu hranijo 18 milijonov steklenic.
Tako Taittinger kot nekatere druge svetovno znane šampanjske hiše, Pommery, Mumm, Veuve Clicquot, Martel, hranijo ustekleničene mehurčke v 250 kilometrov dolgih kleteh v podzemlju mesteca Reims. Kleti so nastale v apnenčastih jamah, ki so jih izkopali že Rimljani.
Po Gaberškovih besedah ima Taittinger edinstven okus in med znamkami šampanjca izstopa zaradi visokega deleža grozdja chardonnay, ki ga uporablja v svojih non-vintage šampanjcih. Njihovi šampanjci so starani najmanj tri leta. Gostje so pokušali briljantno zlato rumen brut reserve nežnega uravnoteženega okusa svežega sadja in medu, prestige rose, pri nas pa uvoznik Mabat Int prodaja še comtes de champ.
Mnogi bodo ob novoletni večerji in vstopu v novo leto nazdravili s kozarčkom penine ali šampanjca. Kako pravilno hranimo in strežemo peneča se vina? Bruno Gaberšek: »Temperatura za bele je med sedmimi in desetimi stopinjami, za rose med osmimi in enajstimi. Kozarec naj bo na peclju, oblike tulipana, zgoraj zožen – enak kot za bela vina. Steklenico primemo pri dnu in zamašek s servieto počasi odvijamo – zaradi čistoče in da ne bi po nerodnosti poškropili gostov v slovesnih oblačilih. Žlahtno kapljico iz steklenice točimo pod kotom petinštirideset stopinj, nežno in počasi, da pena ne udari ven in da se mehurčki ne bi prehitro sproščali. Kozarec nalijemo le do ene tretjine.«
Med ljudmi in strokovnjaki slišimo različna mnenja o tem, ali naj se s kozarci šampanjca trka ali ne. Po protokolu to naj ne bi bilo primerno, saj se potem mehurčki prehitro sproščajo. Gaberšek meni, da se ne trka, ker šampanjski kozarci tako ali tako ne zvenijo. A danes je prevladalo stališče, da se trka s človekom, zato trkamo tudi z mehurčki.
