Med zetorji 
in bohinjskimi kravicami

RADGONA – Dobri so! Tako žrebeta kot odrasle, pa najsibo kobile ali konje, zlahka prodam,« se je smeje pohvalil Ivan Hotko, konjerejec domače posavske pasme, ki smo ga zalotili v boksu, ko je pripravljal svojo sajasto črno kobilo za nastop v maneži.

Kmetje prijazni in nasmejani tudi v rekordni vročini

Hlev s slovenskimi avtohtonimi pasmami živali je bil med najzanimivejšimi razstavnimi prostori 49. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni. Letos smo ga pričakali v rekordni poletni vročini. Tudi v obraz ožgani kmetje s slamniki širokih krajcev, vajeni sonca, so se kmalu po kavi in prvem ogledu traktorjev umaknili v halo s stojnicami turističnih kmetij. Ustavili smo se pri simpatični Lidiji, ki nam je z nasmeškom ponudila zelo piten sivi pinot.

»Boste še?« je prijazno vprašala in nerodno pridržala steklenico z obema rokama, točno tako, kot jo držijo punce, nevajene kleti in vina.

»Ne, ne, pridem nazaj.«

Doktorat iz bohinjskih kravic

V hlevu avtohtonih pasem sem se ustavil pri majhni, svetlo rjavi kravici s teletom.

»Da, cikasta ali drugače bohinjska kravica je čisto prava slovenska, avtohtona pasma. Take krave nižje rasti so se včasih pasle po naših planinah,« nas je podučila mag. Metka Zan z biotehniške fakultete. Zanimivo, Zanova je črnolasa Ljubljančanka, ki ni nikoli živela na kmetiji, pa dela doktorat iz omenjene avtohtone pasme. »Čreda te pasme šteje slabih 2000 govedi, tistih pravih, čistih, starodobnih pa je zelo malo.« Naj pripomnimo, da država Slovenija ne podpira reje avtohtonih pasem. Tudi tu smo torej pozabili nase!

Zanimivo, da se povečuje tudi reja hafdlingerjev, teh živahnih, svetlolasih alpskih konj, ki jih danes vse več uporabljajo za terensko ježo, kjer so se zelo izkazali. Po zahtevnih terenih se mirno kosajo z lipicanci ali s quarter konji, so pa manj zahtevni.

Zetor v svetovnih merilih

Sprehod po glavnem korzu sejma je očem ponujal najmodernejše kmetijske stroje, ki jim nisem vedel niti imena. Ustavil pa sem se ob velikih, sodobno oblikovanih traktorjih Zetor. Da, bili so čisto pravi zetorji, poleg univerzala in štorovca najpogostejši traktor slovenskih kmetij v 70. in 80. letih. Ta nekoč ogromna češka tovarna traktorjev, prijatelj, ki jo je obiskal, mi je povedal, da so se po njej peljali z avtobusom, še danes zavzema pomemben delež svetovne proizvodnje.

Hitrih nog nas je prehitela mlečna kraljica v zeleno-beli obleki in lepo kronico na glavi. Ni zdržala, ušel ji je rahel nasmešek.

Sto ovac za eno plačo

Proti poldnevu sem pristal v dvorani 4, ki sem jo komaj našel. Vselej prav prijeten in živahen sejem, pred leti smo se v Radgoni zadržali tudi dva dni, pa je žal zelo slabo označen. Ujel sem predavanje o ovčereji, morda edini naši panogi v vzponu. V Sloveniji je okoli 130.000 ovac, včasih se jih je po rebrih, napol zaraščenih strmcih in košenicah paslo 400.000. Ovčereja je zagotovo zanimiva, saj se podeželje zarašča. Če smo prav razumeli, bi bilo dovolj že 100 ovac, da bi si zaslužili plačo. Zagotovo bolje kot hoditi v službo za 500 evrov!