Materi slepe hčerke prodala okvarjen avto

SEŽANA – Jadranka Macarol Okič se z možem in petimi otroki s težavo prebija čez kruti vsakdanjik, ki je zaznamovam s hčerkino boleznijo. On prejema minimalno plačo, medtem ko Jadranka dobiva nadomestilo za izgubljeni dohodek, saj skrbi za najstarejšo hčer, ki je slepa. Kljub nadomestilu pa skrb za hčer vzame tudi precejšnji del družinskega proračuna. Jadranka jo pač vsak dan vozi v Ljubljano v posebno šolo za slepe in slabovidne, ki je edina v Sloveniji. »Vsak dan tankam za 25 evrov,« pove Jadranka. To pomeni, da samo za gorivo na mesec z možem odštejeta najmanj 500 evrov.

Da bi lažje vozila otroka v Ljubljano, se je odločila, da kupi drugi avtomobil. »S prevozom je bila vedno težava, saj je osebno vozilo rezervirano za pet ljudi, nas pa je sedem,« pojasni. Odločila se je, da bo zanj dala največ 1000 evrov, od tega ji jih je oče posodil 950. Tukaj pa se začenja njen križev pot.

Rožnati bravo

Na svetovnem spletu je preverila ponudbo in našla 17 let starega fiata bravo roza barve, ki ga je prodajala Tina Jojič iz Postojne. Dogovorila se je za ogled, na katerega pa je prišel prodajalkin fant, saj naj bi bila Jojičeva takrat na praznovanju rojstnega dne.

»V soboto sem šla pogledat avtomobil, ki je bil odjavljen iz prometa in parkiran v garažni hiši, kjer se že zaradi slabe svetlobe niso videle vse podrobnosti. Sprednja desna guma je bila prazna, tako da sem se poskusila le peljati tistih pet metrov, kolikor lahko sploh pelješ v garažni hiši. Na avtomobile se ne razumem popolnoma nič. Rekel je, da je kar nekaj stvari zamenjal in da je bil velik servis opravljen. Zatrdil je, da je avtomobil tehnično brezhiben, ker je v garažni hiši vedno kaj olja po tleh, nisem opazila, da bi iz njega teklo olje,« pripoveduje Jadranka.

Roza fiat ji je bil všeč, zato se je odločila za nakup, ker pa avtomobil ni bil registriran, ji je prodajalkin fant čez dva dni z avtovleko pripeljal avto v Sežano. »Ko ga je pripeljal, ga je oče vprašal, ali je bil avtomobil karamboliran, vendar je to zanikal,« še pove. Moral bi ji dostaviti še štiri gume, vendar je namesto tega dobila rabljen menjalnik?! »Ne vem, zakaj je pripeljal menjalnik,« se sprašuje Jadranka.

Ob podrobnem pregledu pa je ugotovila, da je imel avtomobil do zdaj najmanj tri barve, saj se vidi, da je bila prej osnovna barva zlata, v avtomobilu je tudi nekaj bele, vendar je bil to še najmanjši problem. »Pozneje sem ugotovila, da barva ni homologirana, prav tako ni homologirana izpušna cev, ki je bila zamenjana. ABS ne dela, ročna ne dela, menjalnik spušča zvoke,« je začela naštevati napake, za katere sploh ni vedela. »Dosti stvari je bilo zamolčanih. Ni mi padlo na pamet, da bi pred nakupom zahtevala, da avtomobil pelje na tehnični pregled, zdaj sem kupila avto, ki nikakor ne bi prestal tehničnega pregleda.«

»Nisem je silila v nakup!«

O ozadju prodaje smo povprašali tudi prodajalko Jojičevo. »Sama je videla in pregledala avto. Nisem je silila v nakup, tudi sama se je podpisala na pogodbo,« je na naša vprašanja o skritih napakah odgovorila Jojičeva.

Z oljem po njenih besedah ni imela težav. »Dva meseca sem imela parkiran avtomobil v garaži, pa ni odteklo niti kapljice olja,« zatrjuje prodajalka. Nas je sicer v Sežani pod njenim nekdanjim avtomobilom pričakala kar lepa luža olja.

Ob tem je priznala, da avtomobil ni tehnično popoln, na kar naj bi tudi opozorila Jadranko. »Ročna ni delala in še nekaj drugih malenkosti. Ni kupila novega avtomobila, temveč 20 let starega,« je še povedala Jojičeva, ki glede prodaje nima slabe vesti. Če je za Slovenske novice vsaj komentirala prodajo, pa je Jadranko, kot ta pravi, vse od podpisa kupoprodajne pogodbe ignorirala. Ogorčena Sežanka je že v nekaj dneh po prevzemu avtomobila ugotovila, da ima vozilo polno napak, na katere po njenih besedah ni bila opozorjena, zato je hotela navezati stik z Jojičevo, da bi pogodbo razdrla.

»Klicala sem jo, pa se ni oglasila. Poslala sem ji SMS, da sem za prekinitev pogodbe. Čez dva dni je odgovorila, da ni mehanik in da avto ni nov,« pove Jadranka. »Včeraj pa napiše sporočilo, da je v tujini in da ji bomo mi krili stroške telefona, ker ji pošiljamo SMS, prav neobzirno. Obtožila nas je, da smo lažnivci, in se spraševala, kako smo lahko avto tako uničili v enem dnevu.«

Jadranka se je znašla v nezavidljivem položaju. Že tako se komaj prebija iz meseca v mesec in si je izposojo slabega tisočaka komaj sploh lahko privoščila, zdaj ima avto, ki je bolj za odpad kot za na cesto. Še sama ne ve, kaj naj stori, denarja za tožbo zoper Jojičevo nima.