Manj časa imamo, 
bolj lažemo

Če bi bilo lagati umetnost, bi se na svetu trlo umetnikov, pravi danski pregovor. Lažemo vsi, lažemo tako rekoč vsak dan, celo po večkrat na dan. Seveda so laži zelo različne, nekatere so povsem nedolžne in neškodljive, nekatere pa hude, zaradi slednjih pa trpijo tako tisti, ki lažejo, kot oni, ki so jim namenjene. Zakaj sploh lažemo?

Razlogi za laganje

»Razlogov za laganje je veliko in so zelo različni. Najpogosteje se zlažemo, kadar smo v časovni stiski in se moramo nemudoma odzvati. Naša raziskava je pokazala, da ljudje, ki imajo na voljo več časa za razmislek, lažejo manj ali pa sploh ne,« pravi dr. Shaul Shalvi z izraelske univerze Ben Gurion. Skupaj s kolegi z univerze v Amsterdamu so namreč poskušali ugotoviti, zakaj ljudje lažemo.

Tega so se lotili tako, da so skupini odraslih ljudi, ki je štela 70 moških in žensk, prosili, naj trikrat vržejo kocko, zapišejo, koliko je kocka pokazala pri vsakem od treh metov, nato pa naj tri mete seštejejo. Po prvem metu so jim povedali, da bodo tisti, ki bodo dosegli največ točk, dobili privlačne denarne nagrade. Udeleženci tega poskusa so kocke metali tako, da jih drugi niso videli niti jih ni videl tisti, ki je vodil raziskavo. Sami so se odločili: lahko so povedali, koliko je kocka pokazala v resnici, ali pa so se zlagali.

Pritisk časa

Udeležence so razdelili v dve skupini. Tisti v prvi so imeli časovno omejitev in so morali o svojih metih poročati v 20 sekundah, medtem ko so imeli drugi na voljo toliko časa, kolikor so želeli. »Po končanem testu smo ugotovili, da so lagali tako tisti, ki so imeli več časa, kot oni, ki so se morali odločiti takoj. Razlika je bila le v tem, da je bilo med tistimi, ki jih je omejeval čas, več lažnivcev,« je povedal Shalvi.

V drugem poskusu jim niso povedali za denarno nagrado, ki jim je v prvem primeru služila kot izgovor za laž. Kocko so morali vreči le enkrat in poročati o rezultatu, ki so ga dosegli. Tudi v tem primeru so morali v prvi skupini poročati takoj, v drugi pa ne. Takrat se je izkazalo, da so lagali samo v skupini, v kateri so bili časovno omejeni, medtem ko so v drugi vsi povedali, koliko je kocka pokazala v resnici. Če imajo ljudje dovolj časa, da razmislijo o svojih dejanjih, ali pa jim ne ponudimo izgovora za laganje, bodo večinoma govorili resnico, pravijo raziskovalci, ki so svoja spoznanja objavili v strokovni reviji Psychological Science.