ŽALOSTNO

Mamo treh otrok občina meče na cesto

Objavljeno 26. april 2017 09.14 | Posodobljeno 26. april 2017 09.14 | Piše: Aleksander Brudar

Ana Komljenović mora iz neprofitnega stanovanja v Piranu, češ da dolguje najemnino.

PIRAN – »Ne vem, kam bom šla. Pravijo mi, da lahko dobim stanovanje od Sežane do Ljubljane. Ampak zakaj bi morala iz Pirana, če pa tukaj živim 30 let?« Tako zgodbo začne 46-letna Ana Komljenović, ki ima le še nekaj manj kot 60 dni časa, da zapusti neprofitno občinsko stanovanje v Galilejevi ulici v Piranu, v katero se je vselila pred dobrimi 15 leti. Razloži nam, da je bilo v slabem stanju, v spalnici je denimo s stropa odpadal omet, tako da so se že videle lesene deske, ki so bile zaradi puščanja strehe povsem gnile. O vsem skupaj, trdi, je sproti obveščala občino, a ta se ni kaj prida odzivala na njena opozorila. Tako je morala stanovanje sanirati sama na lastne stroške oziroma ji je na pomoč priskočil njen partner. Kot da ni bilo že dovolj hudo, je imela tudi velike socialne probleme. Zaradi zdravstvenih težav s hrbtenico je težje zaposljiva, tako da se že nekaj let preživlja s socialno in občinsko pomočjo.

Zaradi neodzivanja občine pri obnovi stanovanja in pomanjkanja denarja nekaj časa ni plačevala najemnine. Občina pa ji vsega tega vlaganja v stanovanje ne prizna, saj bi ga morala dokazati z računi, ki pa jih seveda nima. »Vsaj enkrat na leto bi morali priti, pa nič. Na moje klice se niso odzivali. Če bi čakali občino, bi bili brez strehe,« razočarano pravi Komljenovićeva in dodaja, da bi bili lahko, če ne bi sami obnovili električne napeljave, pred petimi leti žrtve požara.

Tožili so jo

Za obnovo je tako zapravila 3000 evrov, poleg tega je imela, nadaljuje, tudi za 2350 evrov preplačane električne energije, saj je priključek za elektriko za stanovanje, v katerem živi, več kot desetletje uporabljala tretja oseba za kletni prostor, v katerem je opravljala obrtno dejavnost. Prav visoki stroški za elektriko, pri čemer pa, kot pravi, sama ni nič kriva, so bili tudi razlog, da ni mogla plačevati najemnine. Občina naj bi ji zagotovila, da bo znesek preplačane električne energije upoštevala pri plačilu najemnine. Po izračunu občinarjev je tako do začetka januarja lani Komljenovićeva dolgovala 5865 evrov brez zamudnih obresti. Pobotu so medtem nasprotovali, saj so menili, da je preplačana električna energija stvar med 46-letnico in Elektro Primorska, pri čemer pa so, kot izhaja iz sodbe piranskega okrajnega sodišča, dodali, da ima gospa v stanovanju pet oljnih radiatorjev po 2000 W, ki so po njihovem mnenju veliki porabniki električne energije. Povzeli so, da jim je socialna stiska gospe dobro znana in da so jo tudi dolgo upoštevali in tolerirali neplačevanje najemnine. Skratka, druge možnosti, kot da se obrnejo na sodišče in s tožbo zahtevajo izselitev Komljenovićeve, na občini niso več videli.

Za nazaj nič več dolžna

In res. Najprej je primer obravnavalo piransko okrajno sodišče, ki je na koncu dalo prav Komljenovićevi in tako preprečilo njeno izselitev. Sodnica Stanka Poredoš je namreč po zaslišanju vseh prič in pregledu dokumentacije sklenila, da je 46-letnica, tudi s strokovno pomočjo centra za socialno delo, uveljavljala vse možne oblike pomoči in pravic iz javnih sredstev, tudi pravico do subvencije najemnine ter izredno občinsko pomoč, ki se lahko dobi enkrat na leto. Ob vsem je bila občina ves čas seznanjena z njeno socialno problematiko – nezaposlenostjo, kar po mnenju sodnice pomeni, da je Komljenovićeva izkazala obstoj izjemnih okoliščin po 104. členu stanovanjskega zakona (SZ-1). Ta določa, da najemniku neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe, če zaradi izjemnih okoliščin, v katerih se je znašel in jih ni mogel predvidevati (na primer smrt v družini, izguba zaposlitve, težja bolezen, elementarna nesreča), ni zmogel poravnavati najemnine in drugih stroškov. Hkrati sodišče še opozarja, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, saj je bila medtem Komljenovićeva v osebnem stečaju in so ji bile 1. decembra lani odpuščene obveznosti za vse terjatve upnikov, ki so nastale do 28. decembra 2015. Z drugimi besedami, občina nima več pravice uveljavljati plačila (še neplačanih) najemnin, ki so zapadle 28. decembra 2015 (najemnina za december 2015 in za lani je plačana), kar pomeni, da pogojev za krivdni odpovedni razlog neplačila najemnine po mnenju sodišča ni več.

Komljenovićeva, ki je kot samohranilka skrbela za tri otroke (ti so se že odselili), je mislila, da si lahko oddahne. A se je motila. Koprski višji sodniki so namreč sodbo v celoti spremenili v prid občine, kar pomeni, da Pirančanki izselitev ne uide. Menili so namreč, da to, da je gospa že vrsto let v socialni stiski, da je bila kot mama samohranilka težje zaposljiva oziroma da je bila pretežno brezposelna in da je uveljavljala vse možne pravice iz javnih sredstev, niso izjemne okoliščine. Skratka okoliščine, ki odstopajo od običajnega (vsakdanjega) življenja toženke. Prav tako po njihovem mnenju še vedno obstajajo pogoji za krivdni odpovedni razlog neplačila najemnine, četudi so bile zaradi osebnega stečaja vse obveznosti odpisane. Treba je namreč gledati, ali so bili pogoji za odpoved najemne pogodbe in izselitev izpolnjeni na dan tožbe. To pa je bilo 17. januarja 2016, torej slabo leto pred odpustom dolgov.

Občina jo bo pustila na cedilu

In kaj sploh še ostane Komljenovićevi, ki bo, glede na slabo finančno stanje, še naprej odvisna od pomoči občine oziroma države? Obrnili smo se na piransko občino, kjer pa so nam odgovorili, da zelo dobro poznajo življenjske razmere Komljenovićeve in da so ji na različne načine pomagali pri plačevanju najemnine ter so se za vložitev tožbe odločili šele, ko ni več izpolnjevala niti dogovora o obročnem odplačevanju najemnine, s katerim je soglašala. Dodajajo, da je koprsko višje sodišče na koncu ocenilo, da ni okoliščin, ki bi bile podlaga za zavrnitev zahteve Občine Piran po izpraznitvi stanovanja. »Najemno razmerje je s to sodbo prenehalo in nekdanja najemnica mora izprazniti stanovanje v 60 dneh. Občina Piran v tem trenutku nima drugih prostih začasnih nastanitev, s katerimi bi lahko pomagala reševati stanovanjski problem gospe Komljenović,« so sklenili. »Ne vem. Šestdeset dni imam časa. Najraje bi dvignila vse v zrak,« vsa obupana pove Komljenovićeva. 

Deli s prijatelji