Mama na lepše v Grčijo, 10-letni sin sam doma

CELJE – »Sem empatična in komunikativna, predvsem pa znam ljudem prisluhniti in jih slišati, jih razumeti in jim, če je le mogoče – pomagati. Sem ženska in mati dveh sinov, ki stoji trdno na tleh. To pomeni, da vem, kaj so resnične potrebe malega človeka, ki tako kot večina hrepeni po sreči in boljšem življenju, a se hkrati vsak mesec bori za preživetje. Za moje otroke ni samo po sebi umevno, da bodo imeli vse, kar odraščajoči potrebujejo, ampak se zato iz meseca v mesec skupaj borimo,« je ob zadnjih lokalnih volitvah v Celju na listi stranke Zares propagirala svojo stasito socialno držo Selvira Železnik. Besede, ki bi se še tako trdosrčnemu in hladnokrvnemu človeku zajedle globoko v srce. Mati, ki čuti, ki je s svojimi dejanji svetal zgled mladeži, a ne le odraščajočima fantkoma, vzor in upanje za vse, ki dandanes stopamo po trnovi poti življenja. A impresivni navedek je, kot smo obveščeni, le zbirka leporečnih besed. Navidezna maska mlade Celjanke, ki se je z nekaj obrabljenimi floskulami poskušala preriniti v politično srenjo, kot kaže, izrabljajoč tudi svoja sinova. Pravljica o čudežni deželi, ki se je zlasti otrokoma sesula kot hišica iz kart. Iz naših policijskih virov smo izvedeli, da je 30-letnica sredi belega dne – bil je lep in s soncem prepreden gospodov dan – na hitro pobrala šila in kopita, prisedla v kabino nekega tovornjaka in se skupaj s šoferjem odmajala proti Grčiji. Sproščenemu sredozemskemu podnebju naproti. Kot smo še izvedeli, naj bi bila tudi sama nekoč zaposlena v istem avtoprevozniškem podjetju, zdaj pa naj bi bila brezposelna. Če ste se ob tem nemara vprašali, kje sta obtičala njena v političnem spevu opevana otroka, brž pojasnimo, da mlajši živi z očetom, starejšega, 10-letnega dečka, pa je brez varstva in minimalnih razmer za preživetje pustila samega v stanovanju. Ne da bi o svojem odhodu koga obvestila. Ne, otrok je obtičal v večstanovanjski hiši sredi knežjega mesta, sam in samcat v stanovanju, v katero se pod noč naselijo sence, ki nemirni otroški domišljiji ne dajo mirno spati.

Plesen na hrani

Medtem ko se je mati pozibavala v ritmu enakomerne vožnje, je otroka na večer zajel neizmeren glad. Ker v hladilniku, kot je potrdila poznejša policijska preiskava, ni bilo nič užitnega, menda le napol porabljena steklenička paradižnikovega soka in še nekaj ostankov, si je mladoletnik zaželel pečena jajčka. Podvizal se je v spodnje nadstropje, kjer so poslovni prostori, in tam zaprosil za kapljico olja, na katerem si bo ocvrl jajca. Obrtnik ga je pobaral, zakaj postopa sam okoli in ali mu jih ne bo pripravila mamica. Pa je s silo odrasli mladenič odvrnil: »Šla je v Grčijo in si jih bom naredil sam.« Otroka so nemudoma nahranili pri enem od sosedov. In potem je padla prijava. Bila je že trda noč, ko so se policisti v spremstvu dežurne socialne delavke in gasilcev podvizali po stopnišču do malčkovih vhodnih vrat. Bila so trdno zapahnjena, in tik preden bi varuhi rdečega petelina zlomili ključavnico, se je na pragu pokazal preplašeni otrok. Očividec, ki je spremljal presunljivo dogajanje, opiše krčevit jok, v katerega je deček padel zavoljo številnih uniformirancev, ki so se gnetli pred stanovanjskimi vrati in gazili po stanovanju, iščoč njegovo mamico. A je niso našli. So pa, kot pričajo posnetki iz Gosposke ulice v Celju, naleteli na strašljiv prizor. Vsepovsod nametane cunje, po izjavi našega vira »neznosne, neživljenjske razmere. Zastarana in s plesnijo pokrita hrana na štedilniku, na prvi pogled ostanki izpred 14 dni, na nekaj kvadratnih metrih otroške sobe cunje nametane 40 centimetrov na debelo po tleh, da smo morali hoditi po njih. Poden od podna! Vseeno bi mi bilo, če bi v takem živel odrasli, ampak gre vendarle za otroka,« je vsega hudega vajenim možem v modrem zastajal dih. »Že prej sem bil večkrat sam,« jim je vmes zaupal še ne najstnik, ki so ga po dolgotrajnem prigovarjanju vendarle pomirili in prepričali, da je šel s policisti in socialno delavko v krizni center, kjer je bil pred leti že nastanjen. Tam bo ostal 28 dni, potem ga najverjetneje čaka rejniška družina. Edina bojazen, ki prežema socialne delavke, pa je, kot smo neuradno izvedeli, da bi mati dečka odpeljala iz šole, kar menda lahko stori brez vsakršnih zadržkov. V kriznem centru pa ga po izdani odredbi ne bo smela obiskati, kaj šele odpeljati s seboj – a saj za zdaj še niti ne ve, da so ji odpeljali otroka, kajti njen telefon vse od nedeljskega večera zvoni v prazno. Po zanesljivih informacijah naj bi se danes vendarle vrnila s počitnic, ker naj bi šofer končal turo. Kot smo še izvedeli iz policijskih vrst, Selviri preti zgolj kazenska ovadba zaradi zanemarjanja, ni pa nobenih pogojev za pripor.