LJUBLJANA – Vsa Slovenija že od novembra lani spremlja junaški boj za življenje deklice Neže Arnolj, nad katero so slovenski zdravniki konec septembra dvignili roke in jo zaradi nedelovanja srca in možganskih poškodb, ki naj bi jih dobila po priklopu na zunajtelesni krvni obtok, odklopili. Zdravniki na Kliničnemu oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo UKC Ljubljana so menili, da ni imela nobene možnosti več za preživetje, a potem se je zgodil čudež – živela je naprej.
Brez pomoči pri dihanju
Čeprav je strokovni direktor pediatrične klinike prof. dr. Rajko Kenda staršem zatrjeval, da ni upati, da bi otrok lahko živel, niso obupali, ampak so se podali v boj. Potem ko so popolnoma izgubili zaupanje v slovenske zdravnike, so jo odpeljali v bolnišnico v Padovi v Italiji, od tam še naprej, daleč od slovenske stroke in javnosti.
Preživi jih od 10 do 15 odstotkov Ko smo pred časom, ko je bila Neža še na kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, prosili za pojasnilo, kako to, da je deklica preživela odklop z zunajtelesnega krvnega obtoka, so nam povedali, da si pri približno 10 do 15 odstotkih (odraslih) ljudi srce med zunajtelesno podporo toliko opomore, da (sicer oslabljeno) funkcionira tudi naprej. |
Sredi tedna pa sta Nežina mama Zala in oče Matej Slovenijo razveselila z novico, da se po uspešni rehabilitaciji vračajo domov. »Neža po malih korakih vsak dan napreduje. Njen srček se je ob prejemanju pravih zdravil znova okrepil, njeno nevrološko stanje je obetavno. Od odhoda iz UKC Neža ni nikoli potrebovala pomoči pri dihanju. Je po žlički, pije po steklenički in iz kozarčka, najrajši sedi na kavču ob gledanju risank, rada je sladoled, predvsem pa še naprej osrečuje našo družino in prijatelje. Pogosto jo občudujeva, ko spi v stolčku med vožnjo, obujava spomine in verjameva v njeno prihodnost. Doma Nežo še vedno čakajo tako ljubljeni gumijasti škorenjčki,« sta zapisala v pismu medijem.
Spet doma
Deklica je od včeraj že v Sloveniji, neuradno smo tudi izvedeli, da se njeni izvidi po rehabilitaciji zelo razlikujejo od tistih po rehabilitaciji oziroma le še paliativni oskrbi v UKC. A ne samo to, od zdravnika nevrologa, ki zaradi slabe komunikacije in klavrnih odnosov med stanovskimi kolegi ne želi biti imenovan, smo celo slišali, da naj bi imela Neža možnosti za popolno ozdravitev.
»Ne bi rad vzbujal lažnega upanja, a ko gre za možgane, je možno vse. Povsem mogoče je, da se posamezni deli možganov oziroma centri za posamezne dejavnosti popravijo. Seveda pa ne vemo, kaj se bo dogajalo z Nežo. Pričakujemo lahko, da si bo popolnoma opomogla, žal pa lahko tudi umre,« je povedal.
»Boj, da smo Neži lahko dali priložnost za življenje, je bil zelo težak, saj UKC ni popustil v svoji zmoti, da Neža ni več zmožna nadaljnjega zdravljenja, temveč le lajšanja bolečin. S tako slabo popotnico in takimi diagnozami nam je bila zaprta večina vrat. Hvala vsem, ki ste najino Nežo in celotno najino družino v teh mesecih podpirali in spremljali,« sta v ganljivem pismu še napisala Zala in Matej Arnolj.
