Ljubljana je klobuk, Šiška pa pušeljc

LJUBLJANA – Za nekdanjo vas, Ljubljano in okolico je bil to včasih velik praznik; v Šiško so bile usmerjene procesije Ljubljančanov. To je žegnanjska nedelja, ki jih po slovenskih krajih znova oživljajo in prirejajo v čast cerkvenega zavetnika, vedno pa seveda v nedeljo po njegovem godu.

Komarjeva nedelja je tradicionalna prireditev, ki poteka enkrat na leto pred cerkvijo sv. Jerneja (Stara cerkev) v Ljubljani. Ime prireditve izhaja iz ljudskega poimenovanja koledarske nedelje, ki neposredno sledi godu svetega Jerneja; ta praznuje 24. avgusta. Na komarjevo nedeljo se pred cerkvijo zberejo prodajalci izdelkov domače obrti, domačih prehrambnih izdelkov, rokodelci prikazujejo različne ročne spretnosti, spremljajo pa jih nastopi glasbenikov.

Staro tradicijo, nekateri menijo, da celo večstoletno, so v Turističnem društvu Šiška začeli oživljati šele po osamosvojitvi. Žegnanjsko nedeljo so prirejali tudi med drugo svetovno vojno, zadnjič pa leta 1946, ko so nastopili drugačni časi. Leta 1950 so oblasti komarjevo nedeljo prepovedale.

V Sloveniji priljubljen

Jernej ali Bartolomej je bil eden od dvanajstih Jezusovih apostolov. O njegovem življenju imamo zelo malo podatkov. Rodil se je približno ob začetku našega štetja, verjetno v Kani Galilejski, umrl je verjetno v Armeniji. Apostol Jernej je v Svetem pismu le malokrat omenjen: naveden je v seznamu dvanajstih apostolov kot Filipov prijatelj in kot eden od tistih, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju. Po starem izročilu je odšel oznanjat krščanstvo najprej v Indijo, pozneje pa še v Armenijo, kjer sta skupaj z Judo Tadejem ustanovila Armensko apostolsko Cerkev. V Armeniji ga je doletela tudi mučeniška smrt: še živemu so odrli kožo s telesa in ga potem križali z glavo navzdol. To je razlog, da ga imajo za svojega zavetnika usnjarji. Tudi upodobitve ga po navadi prikazujejo, kako drži v eni roki velik nož, v drugi pa svojo kožo.

V Sloveniji je bil Jernej v preteklosti zelo priljubljen svetnik in zato se po njem imenuje precej slovenskih krajev, kot so Jernej, Sveti Jernej, Šentjernej in drugi. Na dan sv. Jerneja naj bi se v solinah končala žetev soli, čeprav jo pobirajo še do prvih septembrskih dni. Znani so vremenski pregovori, na primer: Po vremenu Jerneja se vsa jesen nareja. Ali pa: Strd za potice popijejo Jerneja meglice.

Cerkev sv. Jerneja, ki ji domačini pravijo kar Stara cerkev, je podružnična cerkev, ki je del župnije Ljubljana Šiška. Skrita je med nekoč razvpito stanovanjsko sosesko in pred drugo vojno zgrajene hiše ob Celovški cesti. Prvič je omenjena v listinah iz 14. stoletja. Tridesetega oktobra 1370 so pred cerkvijo Habsburžani z Beneško republiko podpisali sporazum o vrnitvi Trsta Benetkam v zameno za 75.000 zlatnikov.

Številne stojnice

Ob koncu 16. in začetku 17. stoletja je bila cerkev prizorišče protestantskih obredov, tako da jo je ljubljanski škof Tomaž Hren 17. aprila 1618 znova posvetil. Sedemnajstega aprila 1825 je bila močno poškodovana v požaru, nakar so jo večkrat obnavljali. Z graditvijo nove cerkve sv. Frančiška ob današnji Verovškovi ulici v 20. letih 20. stoletja je Jernejeva cerkev izgubila svoj pomen, saj je postala premajhna.

Leta 2009 je bila razglašena za kulturni spomenik državnega pomena v sklopu Plečnikovih del; znameniti arhitekt je namreč pred drugo svetovno vojno izdelal načrt za popolno preureditev cerkve, to je ureditev pročelja in gradnjo novega odprtega hodnika, ob njej pa so uredili še stopnišče in zasadili drevje.
Žegnanjske nedelje so bile včasih znane po številnih stojnicah, na katerih so prodajali kramarsko blago, med drugim tudi znana lectova srca. Stojnice so postavili tudi tokrat. Poleg odličnih sladkih dobrot s Škofjeloškega smo lahko spoznali domačine z Gradeža pri Turjaku, ki sredi septembra vabijo na Praznik suhega sadja. Zagotovo bodo tudi tam zapele Suhe češplje, ki so se predstavile na komarjevi nedelji, za živahno glasbo pa so poskrbeli še člani ansambla Iz druge roke. Lončarske izdelke je prijazno ponudila Andreja Bojc iz Dolenje vasi blizu Ribnice, na voljo so bili med in medeni izdelki, ročno izdelani nakit, Janez Janželj s Pakega pri Borovnici pa je pokazal, kako nastajajo pletene košare.

Šiškarji ima svojo tradicijo in radi imajo svoj kraj. Zato pravijo: »Ljubljana je klobuk, Šiška pa pušeljc na klobuku!«