Študentje oddelka za zootehniko biotehniške fakultete imajo tik ob gradu Krumperk pri Domžalah prav poseben študijski center, kjer se s konji, eno od tem svojega študija, srečujejo neposredno, skrbijo za njih in jih tudi jahajo. Na Krumperku je namreč Pedagoško-raziskovalni center (PRC) za konjerejo biotehni- ške fakultete, ki bo v petek, 16. junija, ob 19.30 pripravil dogodek z naslovom Lipicanci na Univerzi.
Začetki centra segajo v leto 1979, ko je bil pod vodstvom prof. dr. Franca Habeta ustanovljen Konjeniški klub Krumperk. Ta je bil med letoma 1981 in 2004 eden vodilnih klubov v preskakovanju zaprek v naši državi. PRC Krumperk v taki obliki, kot ga poznamo danes, deluje od leta 2009, ko so v dolgoročni najem iz Kobilarne Lipica dobili dve kobili in dva kastrata. Z leti je njihovo število naraščalo, tako da imajo danes v hlevih več kot deset lipicancev. Oddelek za zootehniko je edini od sedmih oddelkov biotehniške fakultete, ki ni v Ljubljani, ampak sredi polj ob cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah pri Domžalah. Prometne povezave so dobre, vlak in avtobus ustavljata skoraj na njihovem dvorišču, brezplačnega parkirnega prostora pa tudi ne boste dolgo iskali. Od tu do Krumperka ni daleč, le dobrih šest kilometrov.
Dolina Lurške Matere Lipica nima samo znamenite kobilarne in enega najstarejših igrišč za golf pri nas, temveč nas v široki kraški vrtači, ki ji pravijo tudi dolina Lurške Matere božje, čaka prava cerkev v naravi. A ne le to, dolina je tudi kraj čudežnih ozdravitev. Polkrožna niša kapelice je vklesana v živo skalo. Pred nišo je manjša oltarna miza. Vanjo je postavljen kip Lurške Matere božje. Tako je dolina postala pravo svetišče, ki je danes urejeno in kjer se opravljajo cerkveni obredi. Posebno slovesne so maše 15. avgusta in 8. septembra ter v maju šmarnice. Pot od kobilarne do svetišča je primerno označena in prijetna za sprehod med kraškimi drevesi. V dolino Lurške Matere božje ljudje po čudežnih ozdravitvah v zahvalo prinašajo najrazličnejše predmete, na kovinsoko ograjo kapelice pa obešajo rožne vence |
Tudi na biotehniški fakulteti gre študijsko leto počasi h koncu. »Ob koncu tega leta bomo v petek zvečer znova pripravili že tradicionalni dogodek Lipicanci na Univerzi,« je povedal dr. Jaka Žgajnar, vodja PRC za konjerejo. »Tudi letos se bo predstavilo več kot 30 konj in 50 nastopajočih. S prireditvijo želimo javnosti predstaviti delovanje našega centra, vključno s klasično šolo jahanja, ter prispevati tudi k prepoznavnosti in promociji lipicanskega konja. Povezali smo ga v zgodbo o lipicancih, ki so, kot je zapisal Edvard Kocbek, 'belo-črni burkeži, dvorni šaljivci njenega veličanstva, slovenske zgodovine'. V grajskem okolju si bomo lahko v soju žarometov ogledali slovenski biser, lipicanskega konja.« Vzreja lipicancev danes poteka v kobilarnah v Sloveniji, Avstriji, Italiji, Romuniji, Hrvaški, na Češkem, Slovaškem in Madžarskem, v manjšem obsegu tudi drugje po svetu.
