LJUBLJANA – Na lestvici, ki jo danes objavlja nevladna organizacija Svetilnik, si Slovenija med 152 državami s Sierro Leone deli 105. mesto. Letošnja uvrstitev je kar za 8 mest slabša od lanskoletne, ko je Slovenija zasedla 97. mesto. Razlog za padec Slovenije na lestvici ekonomske svobode je predvsem povečanje ekonomske svobode v drugih državah, medtem ko so v Sloveniji v letu 2012 (poročilo za 2014 temelji na tem letu) stvari ostale bolj ali manj nespremenjene. Največje omejitve ekonomske svobode v Sloveniji ostajajo preobsežen državni aparat, krčevit davčni primež, nefleksibilen trga dela, preveč regulative, negativni odnos do tujih investicij in šibka pravna država.
Na vrhu Hongkong, na repu Venezuela
Na svetu imajo največ ekonomske svobode prebivalci Hongkonga, ki je bil ocenjen z 8,98 od 10 možnih točk. Sledijo prebivalci Singapurja (8,54), Nove Zelandije (8,25), Švice (8,29) in Mavricija (8,09). Med državami EU imajo
največ ekonomske svobode Finci (10. mesto z oceno 7,84), Britanci (12. mesto z oceno 7,81) in Irci (14. mesto z oceno 7,80). Večja svetovna gospodarstva so na lestvici zasedla naslednja mesta: Kanada (7. mesto), Avstralija (8. mesto), Velika Britanija in ZDA (12. mesto), Japonska (23. mesto), Nemčija (28. mesto), Južna Koreja (33. mesto), Francija (59. mesto), Turčija (72. mesto), Italija (79. mesto), Rusija (98. mesto), Brazilija (104. mesto), Indija (110. mesto) in Kitajska (115. mesto). Na repu svetovne lestvice so Venezuela (z oceno 3,89), Republika Kongo (z oceno 4,58), Zimbabve (z oceno 4,92) in Argentina (z oceno 4,92). Pomemben je podatek, da represivnih držav, kot so Belorusija, Kuba in Severna Koreja, ni na lestvici zaradi pomanjkanja razpoložljivih podatkov.
ZDA, ki so včasih veljale za zibelko ekonomske svobode, so zaradi vedno šibkejše pravne države, povečanega obsega regulative in vojne proti terorizmu, v letošnjem poročilu pristale na 12. mestu, ki si ga delijo z Veliko Britanijo. Povprečna ocena ekonomske svobode za vseh 152 držav vključenih v poročilo, se je v letu dni zmanjšala s 6,87 na 6,84.
Slovenija, neliberalna račka EU
Slovenija je z oceno 6,57 in deljenjem 105. mesta s Sierro Leone najmanj ekonomsko svobodna država EU. Druga najslabše uvrščena država EU je Grčija, ki zaseda 84. mesto, medtem ko so se preostale države EU uvrstile med 10. mestom, ki ga zaseda Finska, in 79. mestom, ki ga zaseda Italija. Med državami z območja nekdanje Jugoslavije je Slovenija uvrščena na predzadnje mesto, kjer je za malo prehitela Srbijo (117. mesto z oceno 6,37). V tej skupini so na prvih treh mestih Črna gora (na 38. mestu z oceno 7,41), Hrvaška (70. mesto z oceno 7,04) in Makedonija (72. mesto z oceno 7,02).
Dekompozicija indeksa ekonomske svobode za Slovenijo (ocene od 1 do 10, kjer višja vrednost pomeni višjo stopnjo ekonomske svobode) kaže, kako se je Slovenija odrezala primerjalno po posameznih kategorijah: obseg (para)državnega aparata in z njim povezani davki: 4,6 (141. mesto).
»Slovenska vlada lahko največ naredi za to, da Slovenci zadihamo več ekonomske svobode. Namesto uvajanja novih oziroma poviševanja zdajšnjih davkov in pristojbin je nujno skrčiti razbohoteno in netransparentno državno porabo ter občutno zmanjšati obdavčitev dela, tog trg dela pa narediti prožen. Težava Slovenije namreč ne tiči v liberalizmu, ker tega dokazano nimamo,« pravi mag. Tanja Porčnik, predsednica Svetilnika. »Obenem je treba poudariti, da brez več ekonomske svobode ni mogoče doseči večje blaginje in kakovosti življenja. Povečanje ekonomske svobode bi Slovencem nemudoma prineslo višji neto dohodek ob nespremenjenem bruto dohodku, hitrejša in nepristranska sodišča, manj reguliranih poklicev, fleksibilnejše zaposlovanje in odpuščanje, manj preprek za mednarodno menjavo ter zmanjšanje birokracije, v kateri se utapljajo podjetja in državljani. Dolgoročno pa bi povečanje ekonomske svobode Slovencem prineslo gospodarsko rast in blaginjo, politično in civilno svobodo ter višjo kakovost življenja.«
Ekonomska svoboda kot katalizator
Raziskava je med drugim pokazala, da ljudje, ki živijo v državah z visoko stopnjo ekonomske svobode, ne uživajo le večje blaginje, temveč tudi večjo stopnjo politične in civilne svobode ter dlje živijo.
| O poročilu Poročilo Ekonomska svoboda sveta (Economic Freedom of the World) vsako leto objavlja društvo Svetilnik iz Slovenije v sodelovanjem s svetovno Mrežo ekonomske svobode (Economic Freedom Network). V pripravo letošnjega poročila so bile vključene neodvisne organizacije iz 90 držav. Zaradi mednarodne primerljivosti temelji poročilo izključno na javno dostopnih podatkih, ki jih objavljajo državni statistični uradi, kar se v nekaterih državah zgodi z večletno zamudo, zato poročilo ekonomsko svobodo meri z dveletnim zamikom. Letošnje poročilo tako prikazuje stanje iz leta 2012.Letošnje poročilo ekonomske svobode razvršča 152 držav, kar zajema več kot 95 odstotkov svetovnega prebivalstva. Na lestvici ni mogoče najti Severne Koreje in Kube, saj za njiju ni bilo mogoče pridobiti podatkov. Dodatno je bila zaradi tamkajšnje državljanske vojne z lestvice umaknjena Sirija. Poročilo ekonomske svobode meri stopnjo, do katere javne politike in institucije države podpirajo ekonomsko svobodo. To pomeni, da poročilo ocenjuje, koliko imajo posamezniki svobodno izbiro pri ekonomskih odločitvah, ali je trg svoboden, ali sta vstop in izstop s trga svobodna in ali je zasebna lastnina zaščitena.Poročilo vključuje 42 kazalnikov, ki tvorijo lestvico ekonomske svobode. Ti kazalniki so združeni v pet skupin: (1) obseg (para)državnega aparata in z njim povezani davki, (2) pravni sistem in lastninske pravice, (3) dostop do finančnih sredstev, (4) svoboda mednarodnega trgovanja in (5) regulativa. Lestvica ekonomske svobode se pripravlja od leta 1996, ko je nastala na pobudo treh Nobelovih nagrajencev iz ekonomije: Douglassa Northa, Gerryja Beckerja in Miltona Friedmana. Slednji je večkrat dejal, da je ekonomska svoboda prvi pogoj za vse druge oblike svobode, tudi za politično, in da je prvi pogoj za večjo konkurenčnost gospodarstva. |
Povezava med ekonomsko svobodo in kakovostjo življenja je nesporna, kar ponazarja tudi letošnje poročilo. Povezava pa ne velja le za premožnejši in srednji razred, temveč predvsem za najšibkejše. Tako je za 10 odstotkov najrevnejše populacije v državah z največ ekonomske svobode (25 % najvišje uvrščenih držav) povprečen dohodek v letu 2012 znašal 11.610 dolarjev, medtem ko je bil za tiste, ki živijo v najmanj ekonomsko svobodnih državah (25 % najnižje uvrščenih držav) ta skromnih 1358 dolarjev.
Države v zgornjih 25 odstotkih lestvice ekonomske svobode so imele v letu 2012 povprečni dohodek na prebivalca (izraženo v dolarjih za leto 2012) 39.899 dolarjev, medtem ko je ta v državah iz spodnje četrtine lestvice znašal le 6.253 dolarjev. V državah z največ ekonomske svobode (najvišjih 25 odstotkov) je bila v letu 2012 povprečna življenjska doba 79,9 leta, medtem ko je bila v državah z najmanj ekonomske svobode (najnižjih 25 odstotkov) le 63,2 leta.
