Leljak z izjavo o rablju ni razžalil Zemljariča

SEVNICA – Nestrpnost je bilo čutiti v sevniški sodni dvorani, ki so jo poleg tožnika, 88-letnega Janeza Zemljariča, in obdolženca Romana Leljaka napolnili Leljakovi privrženci, zato ni čudno, da so za vsak primer določili tudi oboroženega policista.

Spomnimo, pred tremi leti je Leljak na shodu stranke v Sevnici govoril o zakonu o arhivih, ki da ne bo več ščitil politikov in funkcionarjev, ampak bo za vse enak. To je podkrepil s primerom: »Novi zakon pa pravi, da smo vsi enaki: tako žrtve kot njihovi rablji, na primer tudi Janez Zemljarič.« Janeza Zemljariča, nekdanjega politika pa tudi šefa Službe državne varnosti (SDV), je Leljakova izjava močno užalila in prizadela, saj, kot pravi, mu je brez podlage očital hudo kaznivo dejanje izpred 42 let. Takrat je bil v Celovcu ubit Nikica Martinović, hrvaški emigrant in tajnik hrvaške priseljeniške skupine, med drugo svetovno vojno poročnik hrvaške domobranske vojske. Njegova smrt naj bi bila rezultat operativnega programa Pliberški vod, ki ga je izdelala SDV, njen šef pa je bil Janez Zemljarič.

»Izjava je bila podana kot brezkompromisna, označil me je za morilca, tega pa niso slišali le udeleženci pogovornega večera, ampak so izjavo pograbili mediji in so jo nekateri uporabili za naslove svojih člankov,« je bil užaljen Zemljarič. Poudaril je, da ni bil nikoli kaznovan, Leljakove besede pa naj bi bile izrečene izključno z namenom zaničevanja, sovraštva in blatenja. Po teh izjavah, ko je bilo oblateno njegovo ime, naj bi prejel več klicev znancev, poslabšalo se mu je tudi zdravstveno stanje. »Ne vem, kaj je vzrok tega blatenja, ali želja po samopromociji ali kateri drugi interesi,« je na sodišču dejal Zemljarič, ki je tožil Leljaka, njegov odvetnik pa je za razžalitev predlagal dva meseca zapora.

A se ni izšlo po Zemljaričevih pričakovanjih. Sodišče je ugotovilo, da ni dokazov, da je obtoženi storil kaznivo dejanje razžalitve. Omenjena izjava je bila po mnenju sodišča izrečena v kontekstu spreminjajoče se zakonodaje o arhivskih gradivih, podobno se je o zapiranju arhivov pred Leljakom izrazil že neki drug publicist, je pojasnil sodnik Ivan Kovač. Zasebni tožnik Janez Zemljarič je bil, kot pravi, razžaljen, a gre po sodnikovem mnenju za subjektivno oceno in Leljak ni imel naklepa storiti kaznivega dejanja. Zemljarič mora zdaj plačati stroške postopka in sodno takso.

Leljak pravi, da ni hotel nikogar razžaliti in tudi ni imel namena Zemljariča prikazovati kot izvršitelja smrtne kazni, saj ve, kot je dejal, »da SDV ni izvrševala usmrtitev, ampak je to počela drugače«. Zemljaričev odvetnik je prepričan, da je Leljak kriv, saj je njegovega varovanca imenoval z imenom in priimkom in ga označil, da »je bil zaposlen, da izvršuje usmrtitve, da ubija ljudi in za sabo pušča žrtve«. Zemljarič pa trdi, da se je vedno zavzemal za politiko nenasilja in da nikoli v življenju ni nikogar ubil ali naročil njegovo usmrtitev. Medtem Leljak poskuša na sporno besedo rabelj, ki ga je pripeljala na sodišče, gledati bolj široko, tako kot to »jemlje slovenski jezik«. Sodba še ni pravnomočna.