LAVRICA – Le kdo si ne želi z avtomobilom čim prej priti zjutraj v službo in popoldne nazaj domov? Če bi to vprašanje zastavili tistim, ki se vsak dan vozijo od Kočevja proti Ljubljani, bi nanj zagotovo vsi odgovorili pritrdilno. Mimo Škofljice in Lavrice se njihova pot zaradi polžje vožnje zavleče za kar nekaj dragocenih minut. Zato odgovorni že več let iščejo rešitev te zagate. Doslej je bilo na mizi že več idej, od obvoznice mimo Ljubljanskega barja, preoblikovanja trenutne Dolenjske ceste v tripasovnico pa vse do njene razširitve v zoženo štiripasovnico. Če je prva neustrezna zaradi škodljivih učinkov na naravo, druga pa, glede na izdelano študijo prometne ureditve in odvijanja prometa v primeru začasne štiripasovnice na odseku Ljubljana–Škofljica, ki jo je naročilo infrastrukturno ministrstvo oziroma Direkcija RS za infrastrukturo, ne bi bistveno povečala pretočnosti, se, kar se tiče države, zdi še najprimernejša tretja rešitev. A kaj ko prav tej odločno nasprotujejo Lavričani, ki bi raje videli tripasovnico. Njihovo nasprotovanje se na prvi pogled za marsikoga res zdi nepotrebno, a podrobnejši razmislek o njihovih pomislekih pokaže, da so ti precej upravičeni.
Za kaj dejansko gre? Sedanji široki odstavni pas na obeh straneh Dolenjske ceste bodo razširili na račun pločnikov na tri metre, sedanji vozni pas pa bo v širino meril 2,9 metra. Vse lepo in prav, če ne bi bil zaradi objektov ob cesti na nekaterih mestih pločnik precej ožji. Že v študiji njeni avtorji ugotavljajo, da bi morali kolesarji tam sestopiti s kolesa in ga voditi ob sebi, »kar pa se verjetno v praksi na terenu ne bo dogajalo«. »Oni gredo z glavo skozi zid. Vsi mislijo, da bo lepo, ko bodo štirje pasovi, a problem bo, ker bo to nevarno za najbolj ranljive skupine – otroke, matere z vozički in invalide. Nanje ni nihče pomislil,« opozarja Bojan Božič, predsednik KS Lavrica in občinski svetnik v škofljiški občini. Dodaja, da bodo starši otroke, če si jih ne bodo upali samih pustiti v šolo, tja peljali z avtomobilom. To bi še dodatno zgostilo promet.
Kako bodo kmetje prišli čez cesto?
Začasna zožena štiripasovnica (predvidena je le za deset let, saj država načrtuje, da bi do takrat že lahko zgradili obvoznico mimo Škofljice, čemur pa mnogo Lavričanov ne verjame) bo problem povzročila tudi okoli 20 kmetom, ki morajo vsak dan do svojih njiv čez današnjo Dolenjsko cesto in železniško progo. »Na to cesto ne bom smel s traktorjem,« opozarja eden večjih lavriških kmetov Franc Glavič. Sprašuje se, ali se bodo morali voziti čez Orle in nato na Dolenjsko cesto zvoziti na Rudniku ter pot nadaljevati nazaj proti Lavrici. Zanima ga tudi, kako bodo lahko po današnji cesti, ki ob njivah poteka vzporedno s progo, skupaj vozili kolesarji in kmetijski stroji, pa zraven hodili še pešci in matere z vozički. »To je kozja steza,« ponazori. Načrtovalci zožene štiripasovnice prav to cesto, ki bi jo dogradili v večnamensko pot, vidijo kot rešitev za kolesarje. Hkrati je problem še to, da cesta povsod ni občinska, ampak zasebna. Lastnik dela te poti je tako denimo tudi Glavič, ki pa zemljišča ne namerava prodati. Pri vsem skupaj še vedno ne more verjeti, da mimo Barja ni mogoče zgraditi obvoznice. »Saj ni treba graditi po tleh. Lahko je na stebrih in bo šla žival lahko spodaj. Tudi metuljček (zaradi varovanja kulturne in naravne dediščine, med drugim metuljev okarčkov in ptic so naravovarstveniki zaustavili vsakršne načrte za gradnjo tamkajšnje obvoznice, op. p.).«
Bojan Vider in njegov sin Klemen, ki v okviru družinskega podjetja vodita hotel sredi Lavrice, pa opozarjata, da bodo zaradi štiripasovnice veliko težav imeli tudi lokalni podjetniki. Če bodo denimo njihove stranke nameravale nazaj proti Ljubljani ali priti k njim s škofljiške strani, levo ne bodo mogle zaviti. Zapeljati bodo morale desno oziroma do prvega obračališča in obrniti. »Izgubili bomo veliko poslovnežev. To bo za nas izguba dohodka,« pravi Klemen. Hkrati z očetom opozori, da se bo cesta ponekod čisto približala objektom nekaterih obrtnikov, tako da ne vedo, kako bodo denimo sploh izvozili na cesto.
Seveda ne gre prezreti še enega dejstva. Ker bodo za večjo pretočnost pri vseh 12 na novo zgrajenih križiščih želeli zagotavljati zeleni val, bodo morali po Božičevih besedah vsi, ki se bodo vključevali na Dolenjsko cesto, čakati pred semaforjem 5 do 7 minut. Pred temi križišči bodo tako nastajali zastoji, vse skupaj pa bo, kot razloži, na koncu vplivalo tudi na onesnaženost zraka z izpušnimi plini (najbolj na udaru bodo tisti, ki živijo tik ob Dolenjski cesti). Pozabiti ne bi smeli niti na zastoje v konicah pri treh načrtovanih obračališčih.
Že maja prve ponudbe za odkup zemljišč
Na infrastrukturnem ministrstvu so kljub vsem pomislekom domačinov odločeni, da bodo šli s projektom naprej. Odgovorili so nam, da bodo ponudbe lastnikom za odkup potrebnih zemljišč poslali ta mesec. Šele po pridobitvi vseh zemljišč (mimogrede, peticijo proti gradnji štiripasovnice je že podpisalo 600 posameznikov) bo sledil razpis za gradnjo. Med ukrepi za zmanjšanje prometa skozi Lavrico je pri tem, kot dodajajo, gradnja celotnega priključka Šmarje - Sap na dolenjski avtocesti, ki naj bi bil dokončan do septembra. Poudarjajo, da bo vključevanje na štiripasovnico možno v skladu s pravili cestnega prometa, pešci pa bodo imeli na razpolago več površin kot pri obstoječem stanju. Avtobusi in tovornjaki za lokalni promet bodo lahko vozili le po zunanjem pasu, omejitev prometa osebnih vozil po tem pa bi bila po mnenju ministrstva pomembna za boljšo pretočnost javnega prometa in posledično spodbudo za uporabo tega. K slednjemu ter hkrati zmanjševanju prometa bi pripomoglo tudi novo železniško postajališče na Lavrici. Postopek za izbiro izvajalca gradbenih del za njegovo gradnjo, kot še pojasnjujejo na ministrstvu, bi bil lahko izpeljan še v prvi polovici letošnjega leta.
