ŽIRI – Med redkimi slovenskimi tovarnami čevljev, ki v tem razburkanem obdobju še vedno vztrajajo, je žirovska Alpina. Čevlji iz Tovarne športnih čevljev Žiri, ki se je pozneje preimenovala v Alpino, ravno konec tega meseca praznujejo 70. rojstni dan, iz drobnega gorenjskega kraja pa še danes prihaja obutev, ki v spominu pusti večen odtis.
Tako ni čudno, da si olimpijka Petra Majdič še danes živo predstavlja svoje prve rumeno-vijolične tekaške čevlje, alpinist Viki Grošelj je včeraj šaljivo dejal, da se je »rodil z Alpininimi čevlji na nogah«, navsezadnje pa nepozabne gojzarje omenja tudi žirovska himna, ki se končuje z besedami: »Če hočete varno po svetu hodit', vsaj enkrat na našo plat morate prit', da boste kupili si gojzarjev par, Žirov pozabili ne boste nikdar.«
Najprej v Izolo
No, ravno Viki Grošelj je v žirovski tovarni čevljev včeraj obujal spomine na začetna srečanja z Alpininimi gojzarji. Kot je povedal, je v žirovskih čevljih naredil prve hribovske korake pod Grmado, v njih je prvič osvojil Triglav in se podal tudi na osvajanje centralnih Alp. »Leta 1979 so po meri, posebej za nas, izdelali vrhunske dvojne čevlje, ki smo jih uporabljali na prvi jugoslovanski odpravi na Everest. Kot prvim nam je uspelo preplezati zahodni greben najvišje gore nasveta. Pet plezalcev je v čevljih Alpine doseglo vrh gore,« je pojasnil Grošelj, ki že desetletja ostaja zvest Alpinini obutvi.
Viki Grošelj bo vodil pohodniško akcijo. Foto: igor Modic Z žirovskimi čevlji bo prekrižaril Nepal »Leta 1975 mi je prvič uspelo priti v to čudežno deželo. Danes, po več kot 40 potovanjih tja, ostaja zame povsem enako čudežna,« pravi Viki Grošelj, ki tudi Nepal osvaja v Alpinini obutvi. Pred tremi leti se je odločil, da bo vse odprave in potovanja po Nepalu povezal v smiselno celoto: »Tako je nastal moj načrt prehoditi in preplezati nepalsko Himalajo od vzhoda do zahoda in od juga do severa.« Doslej je Viki Grošelj opravil že tri četrtine začrtane poti. »Na nadaljnjih povezovalnih poteh proti zahodu in jugu mi tako ostajajo tehnično manj zahtevni, a zato nič manj zanimivi deli poti, ki ne bo več presegla višine 5000 metrov. Zato verjamem, da bom to zamisel v nekaj naslednjih letih uspešno pripeljal do konca. O celotni poti pripravljam knjigo in film,« je včeraj razkril Grošelj, ki je prečenju Nepala dal humanitarno noto, saj že skoraj tri leta, odkar ga je prizadel močan potres, zbira pomoč za prebivalce, ki živijo na potresnem območju. |
Tako ni čudno, da so Žirovci prav njega postavili na čelo obsežne pohodniške akcije, s katero bodo letos proslavili 70. rojstni dan tovarne. Z Vikijem Grošljem se bodo pohodniki ob sobotah lahko podali na sedem približno deset kilometrov dolgih izletov. Tako bodo skupaj z alpinistom v prihodnjih tednih po Sloveniji prehodili 70 kilometrov. Najprej bo, in to že to soboto, na vrsti Izola, zatem Šmarješke Toplice, teden za tem bodo pohodniki, ki se bodo prijavili na Alpinin izziv, osvajali vrhove v okolici Žirov, pozneje pridejo na vrsto še Kobarid, Turjak, Bohinj in Rogla, kjer se bodo pohodniki v žirovskih gojzarjih sprehajali prvo junijsko soboto.
Za ženske tudi roza
Ravno gojzar je bil tisti prvi čevelj, ki je pred sedmimi desetletji prišel iz žirovske tovarne obutve. »Gojzarji leta 1947 niso bili hribovska obutev, temveč je bila to delovna obutev, ki se je uporabljala vsak dan. Dolga leta je bila to edina obutev, ki so jo izdelovali v Alpini. Šele pozneje se je gojzarjem pridružila smučarska, modna in preostala obutev,« se je v zgodovino žirovskega čevljarja včeraj ozrl direktor Alpininega športnega programa Boštjan Lukančič. Kot je dejal, iz žirovske tovarne pride 200.000 parov pohodniške obutve na leto, v bližnji prihodnosti pa upajo, da se bodo približali četrt milijona parov pohodniških čevljev.
Kako je bilo pred 40 leti? Ko je pred štirimi desetletji Alpina praznovala trideseti rojstni dan, so v Žireh izdali obsežen bilten. Vanj so med drugim zapisali, da so imeli v Žireh tudi čevljarsko podjetje Metka, v katerem so izdelovali otroško obutev. To podjetje se je sredi leta 1959 pripojilo Alpini. Pred štirimi desetletji je bilo v Alpini zaposlenih 1600 delavcev (danes je v celotni skupini zaposlenih nekaj manj, 1400 delavcev), ki so na leto izdelali 1,1 milijona parov čevljev. Po tedanji Jugoslaviji je imela Alpina 59 trgovin, v katerih je žirovske čevlje prodajalo 260 trgovcev. Čevlji iz Alpine so takrat zavzemali skoraj 12-odstotni delež v slovenski obutveni industriji, ime prvega žirovskega čevljarja pa so nosili smučarski, judo, šahovski in nogometni klub. |
In kaj se je v sedmih desetletjih, odkar je žirovsko fabriko zapustil prvi gojzar, spremenilo? Marsikaj. »Materiali so postali mehkejši, bolj udobni in zračni. Podplati so bolj varni. Nekdaj se je vse delalo ročno, zdaj imamo v proizvodnji sodobno tehnologijo. Takrat so izdelali 200 parov obutve na dan, danes lahko naredimo petkrat, šestkrat več,« je preteklost s sedanjostjo primerjal Boštjan Lukančič. Navsezadnje se je močno spremenil že videz obutve. Če je bila ta pred desetletji značilne rjave barve, popestrene kvečjemu z rdečimi vezalkami, so z leti gojzarji postajali veliko bolj pisani, letos pa so Žirovci žensko pohodniško obutev odeli celo v nadvse imenitno roza barvo.
