LJUBLJANA – V Sloveniji vsakih pet minut nekdo potrebuje kri. Kot pravijo na Zavodu za transfuzijsko medicino (ZTM) v Ljubljani, v povprečju potrebujejo od 300 do 350 krvodajalcev na dan, da bolnikom zagotovijo potrebno količino krvi. Gre za eno najplemenitejših oblik pomoči sočloveku, s številom krvodajalcev se Slovenija uvršča v evropsko povprečje, sicer pa v celoti pokrivamo potrebe zdravstva po krvi.
ZTM je javni zdravstveni zavod, ki zagotavlja preskrbo s krvjo in krvnimi pripravki, diagnostične in terapevtske storitve, vodenje registra darovalcev kostnega mozga in preskrbo z zdravili. Njihova osnovna naloga je oskrba bolnikov s kakovostno in varno krvjo ter krvnimi pripravki. Kot nacionalni referenčni center za transfuzijsko medicino izvaja nadzor nad kakovostjo postopkov in pripravkov s področja svoje dejavnosti ter se povezuje z ustreznimi mednarodnimi in tujimi institucijami.
Od vene do vene
Preskrba s krvjo metaforično poteka torej od vene dajalca do vene prejemnika in zajema tri neločljiva področja: krvodajalstvo, zbiranje, predelavo in testiranje ter klinično uporabo krvi. Za pridobivanje krvodajalcev je odgovoren Rdeči križ Slovenije, ki je tudi nacionalni organizator krvodajalskih akcij. To nalogo opravlja z mrežo 56 območnih združenj RK po vsej Sloveniji. Transfuzijska služba skrbi za zbiranje, predelavo, testiranje ter oskrbo s krvjo in krvnimi pripravki. Trudijo se, da so vsi postopki v zvezi z odvzemom krvi opravljeni na način, da se krvodajalci pri nas dobro počutijo in se z veseljem vračajo.
Zanimivi so številčni podatki, ki so jih zbrali na Zavodu za transfuzijsko medicino. Na leto pripravijo 1180 krvodajalskih akcij, od tega je 380 terenskih, na katerih zberejo kar 45 odstotkov krvi. V registru imajo 110.000 krvodajalcev, vsako leto je desetina novih. Žensk je 34 odstotkov.
Kdo je lahko krvodajalec?
Kri lahko daruje vsaka oseba med 18. in 65. letom starosti, ki tehta več kot 50 kg oziroma je njen volumen krvi, izračunan na podlagi telesne višine in telesne mase, več kot 3500 ml, prav tako mora biti dobrega zdravja in počutja ter ima vrednosti hemoglobina 135 g/l (moški) in 125 g/l (ženske). Moški lahko kri darujejo vsake tri mesece, ženske pa vsake štiri. Pred odvzemom bodite spočiti, popijte dovolj tekočine in pojejte nemasten obrok hrane, svetujejo na zavodu.
Krvodajalce pogosto zanima, kam gre njihova kri po odvzemu. »Iz odvzete krvi pripravljamo krvne pripravke, ki vsebujejo posamezne sestavine krvi (krvne komponente) in plazmo (zdravila iz krvi). Krvne pripravke dobimo tako, da vrečke z odvzeto krvjo in ohranitveno raztopino predelamo. S pomočjo centrifuge in stiskalcev kri ločimo na rdeče krvne celice, krvne ploščice in plazmo. Ločimo jih zato, da bolnik prejme samo tisto sestavino, ki je glede na naravo bolezenskega stanja nima dovolj. Tak način zdravljenja imenujemo komponentna terapija. S pomočjo predelave tako lahko en krvodajalec pomaga več bolnikom hkrati. Rdeče krvne celice (eritrociti) hranimo v posebnih hladilnikih na 2 do 6 °C, obstojne so šest tednov. Krvne ploščice (trombociti) so obstojne do pet dni na 22 °C. Plazmo globoko zamrznemo na –30 °C in takšno lahko hranimo do enega leta. Od ustanove, kjer je kri shranjena, do bolnika je treba kri dostaviti v posebnih hladilnih torbah, da se krvne celice med potjo ne bi poškodovale oziroma zaradi temperaturnih razlik odmrle,« pojasnjujejo.
Testirajo kri vseh krvodajalcev, kaj pa naredijo, če je test pozitiven? Vsako enoto odvzete krvi testirajo na prisotnost označevalcev hepatitisa B in C, aidsa in sifilisa, da tako preprečijo možno okužbo. V primeru pozitivnih izsledkov transfuzijska služba krvodajalca zaupno obvesti in/ali ga po potrebi pokliče na odvzem vzorca za ponovitev testiranja, pravijo na Zavodu za transfuzijsko medicino. |
