(NE)KAZNOVANO

Komandanta ovadil za povojni genocid

Objavljeno 13. julij 2011 21.57 | Posodobljeno 14. julij 2011 09.15 | Piše: Oste Bakal

Roman Leljak je ovadil 87-letnega Benjamina Žižmonda

Ovadeni Žižmond je bil leta 1945 star 21 let, danes jih ima 87
GORNJA RADGONA – Pred dnevi je Roman Leljak s Kapelskega Vrha pri Radencih na vrhovno državno tožilstvo v Ljubljani naslovil kazensko ovadbo zoper Benjamina Žižmonda iz Ledin pri Novi Gorici, in sicer zaradi kaznivega dejanja hudodelstva zoper človečnost po 101. členu in kaznivega dejanja vojnega hudodelstva po 102. členu kazenskega zakonika. Znani zgodovinar, nekdanji kontraobveščevalec in pozneje podjetnik Žižmondu, rojenemu 4. marca 1924, očita, da je kot komandant prvega bataljona tretje brigade 1. divizije KNOJ, s katerim je 10. maja 1945 vstopil v Celje, svoj bataljon razmestil po celotni Savinjski dolini (Žalec, Laško, šaleških in mozirskih planinah) z nalogo, da aretira sodelavce nemškega okupatorja, varuje koncentracijsko taborišče na Teharjah, in brez sodnih odločb, po ustnh in pisnih poveljih Ozne, odločal ter ukazoval svojim enotam izvajanje množičnih usmrtitev.

Vedel za zločine?

Leljak je v obrazložitvi med drugim zapisal, da je Žižmondov bataljon prvomajske praznike 1945. preživel na Sajdlovi domačiji na Gozdniku. Naslednji dan naj bi Žižmond sprejel povelje iz 4. operativne, da mora njegov bataljon v revirska središča in Celje. 8. maja je z bataljonom vkorakal v Trbovlje, dva dni pozneje pa v Celje. »V dogovoru z Ozno in s pokrajinskim komitejem KP je svoj bataljon po 12. maju 1945 razdelil na različne kraje po bližnji okolici Celja. Njegova enota je imela nalogo, da izvaja aretacije, varuje koncentracijsko taborišče na Teharjah, varuje komando mesta Celje in drugo. Komandant je ostal vse do konca leta 1945. Njegova pripadnost in vodenje tega bataljona sta opredeljena v Monografiji tretje brigade Vojske državne varnosti (Ljubljana, 1988), ki jo je odobrila posebna komisija odbora Skupnosti borcev 3. brigade, ki jo je vodil Jože Štok - Korotan. Po navodilih Ozne je odrejal desetine svojih borcev, za katere je vedel, da bodo izvajali usmrtitve na različnih krajih v okolici Celja. Izbirali so prizorišča, ki so jih spoznavali v zadnjem letu vojne, torej v času, ko je bataljon vodil prav ovadeni. 

 

VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Za 30 let zločinov?

 

VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC:

Deli s prijatelji