LJUBLJANA – V hudih zimah, kot je letošnja, zlasti zaradi visoke snežne odeje, je divjad bolj izpostavljena zunanjim dejavnikom, zato Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO), Lovska zveza Slovenije (LZS) in Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) v takšnih razmerah posebej opozarjajo, da lahko vsakršno vznemirjanje divjad smrtno ogrozi. Pri tem še posebno poudarjajo vožnjo z motornimi sanmi zunaj poligona, smučanje zunaj označenih smučišč, sprehode zunaj uhojenih poti in spuščanje psov s povodcev med sprehodom. Povsod, kjer snežna odeja presega 40 centimetrov, je – razen v izjemnih okoliščinah, dovoljenih s posebnimi odločbami resornega ministrstva ali pristojnih inšpekcijskih služb – prepovedana tudi vsakršna lovska aktivnost.
Divjad potrebuje mir
Dobro je vedeti, da so živali prilagojene na zimo z zamenjavo letne dlake z zimsko, tolšča pa, ki jo pridobijo v jesenskih mesecih, jim pomaga prebroditi zimske. Osnovna strategija preživetja divjadi pozimi je tudi čim manj gibanja in porabljanja energije, zato se umakne v tako imenovana prezimovališča, kjer ob skromni zimski prehrani potrebuje predvsem mir. Prav zato je pomembno, da se kot souporabniki njenega življenjskega prostora zavedamo, da divjad vsako vznemirjanje moti in jo lahko smrtno ogrozi. Pri tem MKO, LZS in ZGS opozarjajo predvsem na problematiko pogostega izpuščanja psov, saj lahko kaj hitro posežejo v življenjski prostor divjadi, še posebno če jo začno preganjati. Divjad se v visokem snegu že tako in tako težko giblje. Pomanjkanje hrane, izguba dodatne energije zaradi mraza in še dodatno zaradi bežanja pred psom so za divjad lahko usodni, saj težko nadomesti izgubljeno energijo. Oslabele živali tako postanejo lažji plen ali zbolijo in shirajo.
Krmišča za kritični čas
V zaostrenih zimskih okoliščinah za divjad ustrezno poskrbijo tako lovski čuvaji oziroma zaposleni v loviščih s posebnim pomenom kot tudi lovci iz lovskih družin v preostalih loviščih. V kriznem obdobju, ko primanjkuje hrane, divjad uporablja krmišča, na katerih je krmljenje dovoljeno le lovcem, za kar so strokovno usposobljeni. Krma, ki jo polagajo divjadi, je količinsko in strukturno uravnotežena, tako da so krmila močna, sočna in voluminozna. Zato velja posebno opozorilo prebivalcem, ki niso člani lovskih organizacij, da ne poskušajo zalagati krmišč na svojo roko ali krmiti divjadi na neprimernih mestih in v bližini človeških bivališč, temveč da to strokovno opravilo prepustijo lovcem, saj lahko z nepravilnim krmljenjem divjadi povzročijo več škode kot koristi.
