VELENJE – Koliko je mladih, ki bi svoj čas nesebično, predvsem pa brezplačno namenjali ljudem, ki potrebujejo pomoč? Ne prav veliko. Prostovoljstvo je lepa vrlina, a vsakdo se v prostovoljski koži ne počuti dobro. V šaleški prestolnici je v začetku leta v sklopu Mladinskega centra Velenje začela delovati skupina Udarnik. Vodi jo Andrej Cvernjak, ki je začel s petimi prostovoljci, trenutno jih je na seznamu nekaj čez 30, prihodnje leto nameravajo ekipo podvojiti.
Lotijo se vsega
»Ideja je zorela več let. Predtem smo delovali bolj neformalno. Poznamo ogromno ljudi, ki so brez denarja, in smo jim pomagali že prej. Opazil sem, da je na drugi strani precej mladih, ki so brez dela in želijo organizirano delovati. Povezali smo se, pridružilo se nam je še nekaj prostovoljcev srednje generacije. Vsakdo je dobrodošel, zaželeno pa je, da ima kako specifično znanje,« razkriva Cvernjak. Skupina Udarnik namreč opravlja široko paleto del. Na eni strani so ljudje, ki sami ne zmorejo nekaterih opravil in nimajo denarja, da bi za storitve plačali, na drugi pa mladi, ki zavihajo rokave in naredijo kaj koristnega za sočloveka, namesto da bi buljili v računalniške zaslone ali posedali po lokalih. Ni lepšega občutka, kakor je zavest, da si nekomu pomagal in da ti je ta hvaležen.
Udarniki se lotijo vsega: gospodinjskih opravil, pomoči pri nakupovanju, dostave hrane, beljenja, prenove stanovanjskih prostorov, sekanja drv, urejanja vrtov, rezanja živih mej, kidanja snega ipd. Pred kratkim so uvedli še inštrukcije. »Med obiskovalci mladinskega centra so tudi takšni, ki imajo težave v šoli. Osnovnošolcem in srednješolcem ponujamo pomoč pri matematiki in nemškem jeziku, najbrž bomo paleto kmalu razširili. Pogovarjamo se tudi, kako bi se vključili v projekt pomoči beguncem.«
Tudi psihološka pomoč Mestna občina Velenje jim pokrije materialne stroške (plakati, prevozi, pisarna), priskrbi opremo, in če je treba, še malico. Ljudi k njim napotujeta tudi center za socialno delo in zveza prijateljev mladine. »Dela je toliko, da smo zasedeni dva meseca vnaprej. Maja smo uvedli še psihološko pomoč, saj so ljudje v stiski pogosto osamljeni. Prija jim pogovor z nami, a časa ni veliko, saj smo prišli, da bi delali.« |
Brezposelni ne ždijo doma
Njihovo delo ni ostalo neopaženo. Poklicali so jih somišljeniki iz Celja, Maribora in Slovenj Gradca, da bi tudi tam začeli podoben projekt. Kako izvedejo pomoč in katera so merila? »Naša telefonska številka je javna. Nenehno nas kličejo, kar zgovorno priča o socialnem položaju ljudi. Najprej nam razložijo problem, večinoma se tudi oglasim pri njih. Najpogosteje nas kličejo socialno ogroženi, starejši in ljudje z zdravstvenimi težavami. Zgodilo pa se je, da smo se pripeljali k vili, pred katero so bili parkirani trije mercedesi. Seveda smo se takoj obrnili na petah,« pove Cvernjak.
Kadar gre za nujne primere, na pomoč odhitijo takoj, sicer se dogovorijo. »Med nami je tri četrtine brezposelnih, a čas med čakanjem na službo koristno porabijo. Ne ždijo doma, temveč storijo kaj koristnega za družbo, hkrati se drug od drugega kaj naučijo, ne nazadnje je referenca prostovoljstva vse pomembnejša. Marsikdo je prek nas že dobil zaposlitev.« V MC Udarnik želijo v svoje vrste privabiti tudi tiste, ki morajo kazen odslužiti z delom v javno dobro.
Na družabnost kajpak niso pozabili. Poleti so jih v znak zahvale na piknik in dvodnevno druženje povabili v velenjskem zavetišču za brezdomce, decembra pa bodo na tamkajšnjem drsališču organizirali obdarovanje otrok iz socialno šibkih družin, zato so že začeli zbirati igrače, ki jih bodo uredili in očistili ter z njimi razveselili približno sto malčkov.
