Ko na ples povabi župan

Julijana Zakrajšek, ki je pred kratkim med najbližjimi upihnila že 101. svečko na rojstnodnevni torti, živi pri pranečakovi družini v Podulaki pri Velikih Laščah. Čila in zgovorna, kar je za to starost prej izjema kot pravilo, predvsem pa zdrava in vedno nasmejana, je visoki življenjski jubilej, za katerega pravi, da je božji dar, pred dnevi praznovala še v krogu velikolaških upokojencev na gradu Turjak.

Z lahkotnim korakom

»Na otvoritveni ples me je povabil naš župan Anton Zakrajšek. Bilo je v redu, lahko bi rekla, da sva opravila z lahkotnimi koraki,« se pohvali slavljenka. Ker je imela v preteklosti dobre soplesalce, so njena kolena tokrat zdržala, čeprav je malce iz vaje, saj v treh desetletjih ni bilo kavalirja, ki bi jo povabil na zabavo. Doda, da je nekaj vendarle ostalo iz mladih let, ko je bilo družabno življenje sicer sila skromno, a so se ga zato precej bolj veselili.

Do upokojitve leta 1970 je delala kot strojna pletilja v Ljubljani. Vrnila se je v rojstno vas Opalkovo k mami, kjer je živela še pred petimi leti. »Še na misel mi ni prišlo, da bi šla v dom. Pranečaki in njihovi so mi dejali: 'Teta Julka, odslej boš naša!' Mar ni to lep občutek? Do lani sem ob lepem vremenu hodila po vasi, včasih resda s palico. Na kakšnem ovinku ali vzponu sem malo z nogami opletala – a nič zato. Ko so avtomobili švignili mimo, sem jim pomahala. Letos nisem več hodila, saj veste, leta. Najraje sem s svojimi, iz društva upokojencev pa me pridejo obiskat vsak mesec,« razloži slavljenka.

Šiva še brez očal

Ni bila poročena, saj pravi, da v času, ko naj bi se ljubezen porajala, to je bilo med drugo svetovno vojno, za to ni bilo prave priložnosti. Še vedno veliko bere, gleda televizijo in posluša radio. Šiva lahko še brez očal. Navadno spi osem ur. Pri hrani je vselej skromna in tako sta za zajtrk in večerjo na mizi od nekdaj najljubša bela kava in kruh. Ne spomni se, kdaj je zadnjič popila alkohol, kadila pa ni nikoli.

Na zdravnike je že skoraj pozabila. »Bilo je pred šestimi desetletji, ko sem se ulegla v bolniško posteljo, ker so mi odstranili mandlje. Sicer jemljem zdravila za pritisk, drugih težav pa res ne čutim, zadnjič sem bila malo prehlajena,« se pohvali. Najboljše zdravilo za dolgo življenje in zdravje so dobra volja in smeh ter predvsem strpnost in prijaznost, priporoča. Stavi pa tudi na korenine, saj so njeni predniki, v družini je bilo devet otrok, kar dolgo živeli. Mama je šla med pokojne pri 89 letih, oče sedem let prej. »Če bi se znali ljudje pogovarjati, bi bilo sovraštva in nadlog veliko manj,« je še dejala.