Maja Sirše, 24-letna študentka iz Tabora pri Vranskem, je postala mlečna kraljica za leto 2015. Laskavi naslov podelijo dekletom, ki se morajo poleg dobrega videza izkazati tudi s poznavanjem kmetijstva in mlekarstva – to ima v naši državi poseben, ne prav zavidljiv položaj.
Prisega na
uravnoteženo prehrano
Maja je dekle, ki bi se ga razveselili prav na vsaki slovenski kmetiji. Brez pomislekov bi si postavno kraljico, ki se spozna na mleko in mlečne izdelke, se ne brani domačih del in opravil, je izobražena in razgledana ter izžareva pozitivno življenjsko energijo, želeli povsod, ne samo v ruralnem okolju. Tik preden so ji na glavo poveznili krono, je bila še malce nervozna, a ni vzbujala vtisa, da bi jo bilo strah poslanstva, ki ga bo izpolnjevala naslednje leto.
»Kot mlečna kraljica nameravam predvsem otroke spodbujati k zdravemu načinu življenja, vključno z gibanjem in uživanjem mlečnih izdelkov, zlasti slovenskih. Ti so izjemno kakovostni, takšno je tudi slovensko mleko, kmetovalci imajo za pridelavo zelo dobre razmere. Naše mleko ne vsebuje gensko spremenjenih organizmov, nima dodatkov in konzervansov,« je dejala Savinjčanka, ki prisega na uravnoteženo prehrano kot odlično popotnico k dobremu počutju. »Od rojstva živim na kmetiji in vsak dan uživam domače mleko, kar se mi zdi izjemno pomembno. Če svojega, doma pridelanega mleka ne uživaš sam, kako naj ga potem drugi?«
Druga največja
mlekarna pri nas
Maja bo biserno-srebrno krono, ki so jo izdelali v Zlatarni Celje, nosila eno leto, v tem času pa bo ljudi spodbujala k uživanju mlečnih izdelkov, jih ozaveščala o pomenu zdravega prehranjevanja, promovirala domače mleko in izdelke, vse to bo počela in izpolnjevala z največjim veseljem, kakor se za kraljice seveda spodobi.
Izbor tradicionalno pripravlja Mlekarna Celeia, ki je bila še nedavno edina med velikimi v državi, ki je od zadrug in kmetov odkupovala samo domače mleko. V letu 2014 so ga odkupili še več, skoraj 90 milijonov litrov. Z 28-odstotnim tržnim deležem je druga največja mlekarna pri nas in največja v slovenski lasti. Direktor Marjan Jakob je zadovoljen, da število proizvajalcev na območju, ki ga pokrivajo s svojo dejavnostjo, lani ni upadlo, čeprav na račun kmetov, ki so v njihov sistem vstopili zaradi zadružnih težav v Zgornji Savinjski dolini. »Seveda se nam poznajo težave z Rusi zaradi njihovih povračilnih ukrepov EU. Odkupili so tretjino našega mleka in 38 odstotkov masla. S tem mesecem so odpravljene tudi mlečne kvote, vsi so pričakovali, da bo mleko kar pljusknilo čez mejo, a se to ni zgodilo.« Se bodo pa morali domači pridelovalci še naprej spopadati s pritiski na vse nižjo odkupno ceno mleka na eni strani, na drugi pa veletrgovci ne želijo nič slišati o korekcijah cene. Tukaj je žal tudi mlečna kraljica, kljub vsem atributom, ki jo krasijo, povsem nemočna.