Kia je leta 2011 predstavila študijo GT concept, na njeni podlagi pa je nastal stinger. Gre za 4,83 metra dolgo športno limuzino z značilnim kupejevskim zadkom in dvižnimi prtljažnimi vrati. Za nizkim in dolgim motornim pokrovom se pne elegantna linija potniške kabine in se prek razširjenega ramenskega dela nad zadnjimi kolesi izteče v eleganten zadek, ki ga zaokrožajo atraktivno oblikovane luči; te se v ozki liniji raztezajo po vsej širini zadka vozila. Pri Kii priznavajo, da so se zgledovali pri BMW serije 4 in se primerjali predvsem z njegovimi voznimi lastnostmi.
Nizko težišče
Čeprav skoraj trimetrska medosna razdalja zagotavlja razkošno prostornost tudi na zadnjih sedežih, je stingerjevo težišče nizko. Tako voznik sedi le 18 centimetrov nad cestiščem. Na odličnih sprednjih sedežih, ki so v najbogatejšem opremskem paketu GT – ob standardnem je drugi GT line – električno nastavljivi, ogrevani in hlajeni, vlada odlična ergonomija in kokonsko počutje, kakršno pričakuješ v športnem vozilu. Odlična sta spodaj prisekan športen volanski obroč in pregledno in elegantno oblikovana armaturna plošča z osrednjim 7- ali 8-palčnim zaslonom na dotik. Instrumenti so kombinirani, se pravi analogni in digitalni, voznik pa ima na voljo tudi soliden prosojni zaslon.
Trije motorji
Kot se spodobi za premijskega GT, so za stingerja pripravili tri razmeroma zmogljive motorje. V Evropi še vedno pričakujejo največ zanimanja za 2,2-litrski štirivaljni turbodizel z največjo močjo 147 kW (200 KM) in največjim navorom 440 Nm. Drugi oziroma srednji je 2,0-litrski štirivaljni turbobencinec z največjo močjo 188 kW (255 KM) in največjim navorom 353 Nm. Najmočnejši pa je 3,3-litrski bencinski biturbo šestvaljnik, ki razvije 272 kW (370 KM) in ima največji navor 510 Nm. Z njim stinger doseže najvišjo hitrost 270 km/h in pospeši do 100 km/h v manj kot petih sekundah. Kot se za GT spodobi, ima stinger pogon na zadnji kolesi, dizelska in 3,3-litrska različica pa sta na voljo tudi s stalnim štirikolesnim pogonom. V vsakem primeru je na voljo zgolj 8-stopenjski samodejni menjalnik z možnostjo ročnega prestavljanja.
Pri stingerjevi konstrukciji so upoštevali najsodobnejše tehnične rešitve, med drugim je vzmetenje elektronsko nadzorovano in se prilagaja enemu od petih izbranih voznih režimov (varčni, udobni, dva športna in osebni). Ker gre za Kijin prvenec v segmentu premijskih GT-jev, so vanj naložili tako rekoč vse, kar je danes znanega na področju asistenčnih in varnostnih sistemov, s prilagodljivim tempomatom na čelu, ki omogoča, da se stinger sam povsem ustavi in tudi spelje. Samoumevni sta vsestranska povezljivost in navigacija s prometnimi informacijami v realnem času (Kia's Connected services).
Dinamični biturbo
Preizkusili smo vse tri motorne različice in obe vrsti pogona. Že dizelski stroj je dovolj konkreten in nekoliko glasen le v športnem režimu. Z 2,0-litrskim turbobencincem je stinger nekoliko hitrejši, kar pa v običajnem prometu le težko opazite. Opazno drugačen pa je 6-valjni biturbo, ki je kljub štirim izpušnim cevem presenetljivo tih, a zato voznika razveseljuje z odlično vozno dinamiko. Seveda je nekaj razlike tudi med zadnjim in štirikolesnim pogonom. S slednjim je stinger nevtralen, kot na tračnicah, vse do izdatnega pretiravanja, ki smo si ga lahko privoščili na dirkališču. S pomočjo ESP je neproblematičen in odlično vodljiv tudi stinger z zgolj zadnjim pogonom.
Prvi Kijin GT bo zapeljal na slovenski trg na začetku prihodnjega leta. Takrat bo več znanega tudi o cenah. Gregor Pucelj
