Kar četrt milijona za 
smeti pri Strojanovih

LJUBLJANA – Na skrb vzbujajoče razmere v okolici Roj pri Ljubljani, kamor se je na območje nekdanjega logističnega centra, ki je v lasti obrambnega ministrstva, konec leta 2006 iz Ambrusa na Dolenjskem priselila romska družina Strojan, nas je opozoril bralec. »Kot redni sprehajalec dnevno slišim brnenje motornih žag po bližnjih gozdovih ter vidim res katastrofalno stanje, in sicer tam, kjer je še pred leti stala tabla z napisom Vodovarstveno območje, ki je bilo zagrajeno z žico,« je ogorčeno zapisal in še, da je dreves iz dneva v dan manj, odpadkov in drugih smeti pa na vsakem koraku več, prav tako prikolic. »Zanima me, ali ima kdo sploh nadzor nad stanjem v naselju, nad številom tam živečih in kaj se tam sploh dogaja,« se je vprašal.

Packa sredi packarije

Odpravili smo se na Roje, da bi se na lastne oči prepričali, ali bralčeve besede držijo. Že ob cesti, ki od križišča z Obvozno cesto (nekoč znano kot Nemško cesto) vodi proti Strojanovim, smo lahko videli precej takšnih in drugačnih odpadkov, ki tja seveda ne spadajo. Rumena tabla Mestne občine Ljubljana, da gre za tako imenovano vodovarstveno območje in da je odlaganje odpadkov strogo prepovedano, očitno nikogar ne gane. Ne zaležejo niti napisana opozorila, da se obremenjevanje in uničenje okolja in prostora ter onesnaževanje pitne vode kaznuje z zaporom od dveh do osmih let zapora. Na še bolj žalostno stanje naletimo tik pred vstopom na območje nekdanjega logističnega centra. Tam so še danes deli žičnate ograje, za njo pa pravo malo odlagališče odsluženih prikolic. Poleg njih – ena ima pomenljiv napis Packa – v oči pade bel šotor, pod katerim so kolesa in plinske jeklenke. Sredi travnika, le nekaj korakov od črnega odlagališča, smo naleteli na rabljene obleke, dele strojev in celo staro pohištvo. Kot izhaja iz zemljiške knjige, ta črna odlagališča v nasprotju s prvimi ne ležijo več na državni zemlji.

Žalostno je, da vsi ti odpadki glede na uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja ležijo prav na ožjem območju s strogim vodovarstvenim režimom (VVO IIA), na katerem se morajo kmetje pri uporabi gnojil držati določenih omejitev, omejitve pa veljajo tudi za gradnjo objektov. Prav zato bi morala biti država oziroma njene inšpekcije še toliko bolj pozorna, saj je lahko ogrožena ustreznost pitne vode.

Last Slovenske vojske

Vprašanja smo naslovili na okoljsko inšpekcijo, ki deluje v okviru mestne uprave ljubljanske občine (MU MOL), in državno okoljsko inšpekcijo. Prva, kot so nam pojasnili, skrbi za nezakonito odložene komunalne odpadke, za vse druge odpadke (gradbene, nevarne...) pa državna inšpekcija. Na MU MOL so nam odgovorili, da na Rojah od leta 2013 enkrat na leto poteka nadzor, in sicer v sodelovanju s policisti, okoljsko in gradbeno inšpekcijo, veterinarsko inšpekcijo, predstavniki Slovenske vojske in inšpektorata MU MOL.

Nadzor so nazadnje opravili 26. marca letos in ugotovili, da je na nekaterih zemljiščih (vsa so v lasti države – Slovenske vojske) nekaj komunalnih odpadkov, večinoma pa je šlo predvsem za gradbene oziroma nevarne odpadke. Občinski inšpektorat se bo, kot so še povedali, na Roje skupaj s policisti vrnil že prihodnji mesec, ko se bodo s tamkajšnjimi prebivalci dogovorili za odstranitev komunalnih smeti. A glede na to, da ni znan povzročitelj kopičenja odpadkov, lahko, kot še pojasnjujejo, k odstranitvi odpadkov pozovejo lastnika zemljišča. Ta mora to storiti na lastne stroške.

Draga sanacija

Od leta 2012 so se na Roje kar petkrat odpravili tudi državni inšpektorji. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za okolje in prostor, imetnik ali povzročitelj gradbenih odpadkov ni bil znan, zaradi česar so lastniku zemljišča izdali odločbo o odstranitvi gradbenih odpadkov. Glede uničevanja tamkajšnjega gozda so odgovorili le, da je območje deloma določeno kot gozd in da obsežne posege na zemljiščih, ki so bili izvedeni v zadnjem času, obravnava policija, »saj storilci še niso znani«.

Na potezi je Slovenska vojska oziroma ministrstvo za obrambo, kjer pa pravijo, da so odločbo okoljske inšpekcije dobili decembra lani in imajo, glede na to, da sanacija pomeni večje finančno breme, ocenjeno na približno 250.000 evrov, osem mesecev časa za odstranitev odpadkov. Pojasnili so še, da je bil, ko se je na omenjenem območju naselila družina Strojan, del kompleksa prenesen v upravljanje ministrstva za okolje in prostor kot pristojnemu za reševanje omenjene družine. »Ker preostali kompleks ministrstva za obrambo na Rojah od naselitve družine Strojan ni ločen z ograjo in je vsesplošno dostopen, se ukvarjamo tudi s problematiko odlaganja gradbenih in ostalih odpadkov,« so še pojasnili.