Kamen, ki ga je našel pred 20 leti, je meteorit

KRANJ – Trinajstega septembra 1992 je Božidarja Jerneja Malovrha in njegovo družino pot zanesla do Češke koče nad Jezerskim. Po prihodu domov je ljubitelj narave, doma v Čirčah pri Kranju, v svoj planinski vestnik vestno zapisal in s klicaji poudaril: »Vreme rahlo oblačno, toplo, ob jezeru vetrovno. Jezero popolnoma suho (samo mlakuže)! Pri Češki koči našel rjav kamen (1,5 kilograma), ki je bil večji od navadnih kamnov. Doma sem ugotovil, da ga magnet privlači!!!« Nenavadna najdba je za nekaj časa pristala na policah v dnevni sobi družine Malovrh, sčasoma pa je literatura, ki je je bilo vse več, zanimiv kamen izrinila v klet. Tam je tičal vse do lani, ko ga je najditelj potegnili na plan in ga pokazal znancu. Ta je predlagal, da najdbo pokažejo znanstvenikom, ki so hitro ugotovili, da gre za nov slovenski meteorit! Četrtega, najdenega na tleh naše države, so strokovnjaki proučevali eno leto, dognanja pa te dni, na prvem tednu astronomije v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, premierno predstavili javnosti.

In kako je tistega daljnega dne meteorit pristal v nahrbtniku Kranjčana? Z najditeljem meteorita odpotujemo na začetek devetdesetih let minulega stoletja: »Takrat so na Češki koči praznovali 90-letnico. Tja smo se odpravili z vso družino, in ker je bila gneča, sem iskal primerno razgledno točko, s katere bom lahko posnel lepo fotografijo. Nato sem se dve leti zatem, skupaj z ženo Vero, sinom Markom in njegovim dekletom, zdaj že ženo Tino, znova odpravil do Češke koče. Šli smo na isto razgledno mesto in poiskal sem si prostor, da bi sedel. Med preostalim apnencem sem zagledal za pest velik rjav kamen, drugačen od vseh drugih. Bil je težek, rjav in nenavadne oblike, saj je imel delno gladko, delno nagubano površino. Nekaj časa sem ga opazoval, nato pa ga dal v nahrbtnik.«

Nisem se mogel ločiti od njega

Nekaj časa je bila najdba iz okolice Češke koče razstavljena v dnevni sobi družine Malovrh, nato se je »kamen« preselil v klet. »Kar nekako se nisem mogel ločiti od njega. Vedno sem imel v mislih, da moram najdbo nekomu pokazati,« se zasmeje Božidar Jernej Malovrh. Novembra lani, torej več kot dvajset let po najdbi, je vendarle napočil pravi trenutek: »Takrat je k meni domov prišel jamar Davorin Preisinger. Našel je neko gobo, a ni vedel, katere vrste je. Prišel je do mene, saj sem gobar in tudi vključen v kranjsko gobarsko društvo. Skupaj sva določila ime gobe, jaz pa sem njemu pokazal ta moj kamen. Malo sva modrovala, kaj bi to lahko bilo. Preisinger, ki je poznavalec mineralov in fosilov, je predlagal, da bi najdbo pokazala znanstvenikom, ki delajo v prirodoslovnem muzeju.«

Le kakih štirinajst dni potem, ko je Davorin Preisinger kamen pokazal znanstvenikom, je v Čirče pri Kranju prispela elektronska pošta. »Sporočili so mi, da gre skoraj gotovo za meteorit in da ga bodo raziskovali naprej,« je še povedal Božidar Jernej Malovrh in dodal, da nameravajo znanstveniki zdaj še odkriti, kako dolgo je ležal na tleh, preden je v najditeljevem nahrbtniku odpotoval v dolino.

Najtežji kamniti meteorit

Med tistimi znanstveniki, ki so raziskovali nov slovenski meteorit, je bil poleg Miloša Milerja, Brede Mirtič, Mateje Gosar, Mihe Jerška, Saša Šturma in Mateja Dolenca tudi Bojan Ambrožič, diplomirani inženir geologije. Lani je diplomiral z odliko, v diplomski nalogi pa je vzel pod drobnogled meteorit Jesenice, ki je na Mežakli pristal aprila 2009. O novem slovenskem meteoritu, imenovanem po eni najmanjših slovenskih občin, je mladenič v svoj blog med drugim zapisal: »Imel sem veliko čast, da sem bil med prvimi, ki so izvedeli za najdbo. Prav tako sem sodeloval v uigrani skupini znanstvenikov, ki je meteorit raziskovala in ga klasificirala.«

Ambrožič, ki je lani za pisanje in urejanje bloga dobil priznanje fakultete za posebne dosežke, v spletnem zapisu o meteoritu Jezersko še pravi: »Prvotna masa meteorita je bila 1380 gramov, kar pomeni, da gre za najtežji kamniti meteorit, najden v Sloveniji. Iz meteorita smo zatem izrezali več manjših kosov za izdelavo vzorcev, saj v nasprotnem primeru analize ne bi bile mogoče. Še pred tem pa so v Prirodoslovnem muzeju Slovenije izdelali popoln odlitek oziroma kopijo meteorita Jezersko.« In še: »Že takoj po razrezu smo opazili, da meteorit sestavljajo številne hondrule. To so okrogle strukture, ki so značilne za meteorite hondrite. Hondrule so popolnoma okrogle, ker so nastale v mikrogravitacijskem okolju vesolja. Iz istega razloga je okrogla tudi Zemlja in vsi preostali planeti. Hondrule so zelo zanimive tudi zato, ker so nastale le štiri milijone let po nastanku našega osončja – stare so okoli 4,566 milijarde let oziroma okoli 20 do 30 milijonov let starejše od Zemlje.«