Kako v gore?

Mlajši Matjaž Šerkezi v gore hodi, odkar je pri dveh letih shodil. Alpinist, alpinistični inštruktor, inštruktor gorski reševalec. Mož, oče hčerkama Medeji in Maruši Terezi ter sinu Jožu. Stremi v čudež narave in je vesel in očaran, da mu je podarila trenutek občudovanja. Starejši Franc Miš je gore najprej vzel za obliko rekreacije, kraj, kjer je po službi in ali po mešanju malte ob gradnji hiše polnil baterije. Več ko je bil v gorah, bolj se je zavedal, da so tudi nevarne, in spoznal, da dokler nevarnosti ne poznaš, misliš, da si varen.

Z namenom usposobiti se za varnejše obiskovanje gora se je vključil v planinsko društvo v Kamniku in začel obiskovati tamkajšnjo alpinistično šolo. Posledično je postal alpinist, pozneje, ker je hotel del tega, kar je v alpinistični šoli dobil, tudi vrniti, pa še alpinistični inštruktor. Zavedajoč se, da ga bodo v primeru nesreče lahko reševali samo kolegi alpinisti – reševalci, se je pridružil kamniškim gorskim reševalcem. Mlajši je strokovni sodelavec PZS, starejši je podpredsednik GRZS, oba v sestavu postaje GRS Kamnik.

Kaj bi svetovali obiskovalcem gora?

Franc Miš: Pred turo, ne samo dan ali dva, temveč več dni prej spremljajte vremensko napoved za gore in resno upoštevajte podatke in vsa opozorila o razmerah. Izberite poti, primerne svojim psiho-fizičnim sposobnostim in se ne precenjujte, na turi pa se prilagodite najšibkejšemu udeležencu. S seboj imejte primerno planinsko opremo, ki pa se jo morate pred tem tudi naučiti uporabljati. Preverite odprtost planinskih koč, ob tem pa ne uporabljajte planinskih poti, ki jih je za uporabo zaprlo planinsko društvo, ki je njihov skrbnik. Na pot se odpravite dovolj zgodaj ter o svoji načrtovani poti, morebitnih rezervnih ciljih in okvirnem času vrnitve obvestite domače, partnerja, prijatelja ali znanca. Priporočljivo je, da na vidnem mestu v avtu pustite listek s podatki o načrtovani turi. Vpisujte se v vpisne knjige po kočah in vrhovih, ki bodo v veliko pomoč gorskim reševalcem v primeru poizvedovanja.

Matjaž Šerkezi: Pred turo se vprašajte, kako dobro ste pripravljeni in ali je izbrana pot primerna za vas. Kakšna je vremenska napoved? Slabo vreme in vidljivost lahko podaljšata čas hoje tudi do desetkrat. Imate oblačila, ki vas bodo zaščitila pred močnim vetrom, mrazom in padavinami? Ali so na poti koča, bivak, zavetišče, kamor se boste lahko umaknil? Pripravite si načrt poti in jo razdelite na manjše odseke, predvidite počitke in približen čas hoje. Ustvarite si sliko poti in jo prehodite v mislih. Imate v nahrbtniku vse potrebne stvari za današnjo turo? Kako daleč je in koliko časa boste potrebovali za celotno pot? Na vrhu ste šele na polovici poti – vaš cilj je varna vrnitev v dolino in domov. Kako strm je teren? Ali so na poti balvani, melišča? Ali je tam rušje, ki vas bo upočasnilo, ali ga boste lahko obšli? Ali so na poti značilnosti, ki jih boste morali premagati: krnice, hudourniki, strmi skoki? S katerimi nevarnostmi se lahko srečate: prepadi, s travo poraščen svet, padajoče kamenje? Kakšno hitrost hoje ubrati, sploh če so z vami otroci? Izberite turo, ki je primerna vaši fizični in psihični pripravljenosti in pri tem upoštevajte svoje zdravje in zdravje udeležencev ture, še posebno pozorni bodite, če imate kakršne koli kronične bolezni, alergije ali pa ste srčni bolnik.

Kaj priporočate na turi?

Franc Miš: Začnite počasi, da se ogrejete in pripravite telo za več ur hoje. Najbolje je, če izberite tako imenovano pogovorno hitrost, pri kateri se lahko s kolegi med hojo pogovarjate. Po kratkem počitku za slačenje, po približno četrt ure hoje, poskušajte hoditi vsaj eno uro do prvega pravega počitka. Med vsakim korakom iztegnite zadnjo nogo do konca in pri prenosu sprostite mišice. Uskladite dihanje s koraki. Hitrost hoje prilagodite najšibkejšemu udeležencu. Izbirajte varna mesta za počitek, kjer ni nevarnosti zdrsa, padajočega kamenja, snežnih plazov in niso neposredno na soncu. Zaščitite se pred sončnim sevanjem s kremo s primernim faktorjem, pokrivalom, kakovostnimi sončnimi očali, na planinskih poteh, ki so izpostavljene in na katerih je nevarnost padajočega kamenja ali trka z glavo v skalo, si obvezno nadenite čelado. Čelado uporabljajte tudi pri vzponih in sestopih na poteh, ki so speljane po meliščih. Na zahtevnih in zelo zahtevnih poteh uporabljajte samovarovanje s plezalnim pasom in samovarovalnim sestavom. Če zaradi nepredvidene ovire na poti, recimo strgane jeklenice, podora, snežišča, ture ni mogoče varno nadaljevati, se obrnite. Gora vas bo počakala. Med turo v telo vnašajte zadostno količino tekočine in hrane. Pijte večkrat in majhne količine. Hrano kupite v planinskih kočah, saj se boste s tem izognili težkemu nahrbtniku. Med turo pa uživajte energijske ploščice ter sveže ali suho sadje. Izogibajte se sladkanim/umetnim pijačam in s sabo vzemite čaj, v katerega na en liter dodate žlico sladkorja in žličko soli. Uživanje alkohola in tobaka odsvetujemo! Med hojo vam ne sme biti prevroče. Uporabljajte aktivno perilo in oblačila iz sodobnih materialov, ki se prilegajo telesu, saj se boste s tem izognili tudi možnosti, da se kam zapnete in povečate tveganje za padec. Izogibajte se bombažu, ki je hladen in slabo odvaja znoj.

Kaj ne sme manjkati v nahrbtniku, preden se podamo v gore?

Franc Miš: Obvezna oprema, ki mora biti v nahrbtniku vsakega planinca ne glede na vrsto ture: alufolija ali velika črna vreča in bivak vreča, osebni komplet prve pomoči, čelna svetilka in rezervne baterije, mobilni telefon s polno baterijo, beležka in navaden svinčnik, sveča in vžigalice v za vodo neprepustni vrečki, železna rezerva, ki pomeni hrano z visoko energijsko vrednostjo in dolgi rok obstojnosti, je lahka in ima majhen volumen. Ne bo odveč opozoriti, da imejte s seboj tudi toplo oblačilo ter kapo in rokavice. V gorskem svetu se vreme zelo hitro spremeni, zelo nizke temperature in sneg poleti v gorah niso nič nenavadnega.

Matjaž Šerkezi: Pazite na težo nahrbtnika, zato posegajte po sodobnih tkaninah, ki imajo majhen volumen in težo. S tem bo tura tudi prijetnejša. Prav tako ne pretiravajte z velikostjo nahrbtnika. Za enodnevne izlete zadostuje nahrbtnik velikosti do 35 litrov. Zavedajte se, da večji ko je volumen nahrbtnika, več stvari boste vzeli s sabo in težje ga boste nosili in hodili.«

Kdaj in kako uporabljati pohodne palice?

Matjaž Šerkezi: Uporabo pohodniških palic bom svetoval vsakomur, čeprav jih sam še ne uporabljam. Z njimi je korak lahko varnejši, poleg tega pa se ob pravilni uporabi bistveno razbremeni kolena, še posebno ob pravilni nošnji težkega nahrbtnika. Ne bi jih svetoval otrokom, ki še rastejo in morajo razviti svojo osnovno motoriko, saj uporaba palic do neke mere ruši ravnotežje. Otrokom bi odsvetoval tudi nošnjo težkega nahrbtnika.

Kdaj moramo vzeti s sabo čelado, samovarovalni komplet, plezalni pas, dereze, cepin …?

Franc Miš: S čelado, ki je zelo priporočljiva in zaželena oprema, si zaščitimo glavo v primeru padajočega kamenja, trkov z glavo v skalo pri vzpenjanju in pri sestopu, še posebno kjer je pot speljana v vpadnici stene oziroma melišč. Na vseh naših usposabljanjih ljudi učimo o smiselnosti uporabe čelade, saj je lahko že majhen kamenček usoden. Še posebno je treba poskrbeti za otroke, pri tem odsvetujemo uporabo kolesarskih čelad. Karakteristike ne ustrezajo varnostnim standardom za uporabo v gorah. Za marsikoga je nakup čelade dodaten strošek, ampak je strošek, ki lahko v določenih trenutkih reši naše življenje. Samovarovalni komplet in preostalo tehnično opremo vzamemo s sabo po potrebi in glede na karakteristiko ture. Noben od omenjenih pripomočkov pa ne bo veliko koristil, če nimate znanja. V tem primeru se raje odločite za spremstvo vodnika, ki bo poskrbel za vašo varnost.

Mobilni telefon mora prav tako biti v nahrbtniku, kajne?

Matjaž Šerkezi: Mobilni telefon je danes dostopen vsakomur. Zavedati se moramo, da gre za občutljivo elektronsko napravo in njegovo delovanje je v veliki meri odvisno od številnih dejavnikov, ki v dolinskem življenju niti niso opazni. Zaradi večje oddaljenosti postaj je v večini primerov signal šibek, posledično telefon išče najboljši signal in s tem izgublja energijo bistveno hitreje kot v dolini. Delovanje telefona je odvisno od akumulatorske baterije, njen čas delovanja se v gorah skrajša zaradi nizkih temperatur. Pred turo obvezno napolnite baterijo telefona in po možnosti s seboj vzemite rezervno. Ne porabljajte je po nepotrebnem. Telefon naj bo med turo ugasnjen, spravljen v vodoneprepustni vrečki in na toplem. Energijo dodatno varčujete, če v visokogorju izklopite prenos podatkov. Mobilnik naj bo med turo ves čas izklopljen. Uporabite ga lahko tudi, če ne poznate PIN-kode, saj je klic na številki 112 in 113 mogoč tudi brez njenega vpisa. Če ne morete poklicati omenjenih številk, poskusite na številko 112 poslati kratko sporočilo. V imeniku telefona imejte spravljeni dve številki oseb v obliki ICE1 Janez Novak in ICE2 Špela Marela. Številki bosta v pomoč reševalcem, saj bodo o nesreči obvestili svojce. Kratica ICE nam gorskim reševalcem pomeni In Case of Emergency – v primeru nesreče.«