GASILCI

Junaki rešujejo tudi na božič in silvestrovo

Objavljeno 29. december 2017 09.42 | Posodobljeno 29. december 2017 09.42 | Piše: Gordana Stojiljković

Gasilci po požaru v Kemisu z novo opremo.

PGD Stara Vrhnika ima novo zaščitno opremo. Foto: Dejan Javornik

VRHNIKA – Vedno so tukaj, ko jih potrebujemo. Vedno so prvi, poleg policistov, na katere pomislimo, ko se nam kaj pripeti, pa naj bo to prometna nesreča, požar, poplava ali le sosedova mačka, ki je splezala visoko na drevo in si ne upa nazaj. Ne poznajo praznikov, prostih vikendov – gasilci so vedno v pripravljenosti. Nič drugače ni bilo niti med božičnimi prazniki.

1500 evrov za nakup prve zaščitne obleke so v enakih deležih donirali časopisna družba Delo, njen lastnik, podjetje FMR, in dobrodelni sklad Slovenskih novic, Sklad Ivana Krambergerja

Doma, čakajoč na pozivnikih

»Da bi vsi doma na toplem praznovali božične ali novoletne praznike, si težko predstavljam. Za letos smo naredili načrt, torej po principu, kdo ima čas, voljo in je doma, da bo dežurna ekipa čakala doma, dosegljivi pa bomo na pozivnikih,« nam pojasni občinski poveljnik, ki bo po preteku mandata prevzel poveljstvo nad PGD Stara Vrhnika, Boštjan Turk. Gasilski dom je skromno okrašen, pod streho brlijo lučke, na balkon leze Božiček. »Nimamo sredstev, zato je okrasitev bolj skromna,« tiho pripomni.

Otroci vidijo, kako na intervencije odhajamo z modrimi lučmi, kar jih pritegne in vzbudi njihovo željo pomagati ljudem v nesreči.


On sicer nima otrok, a so mu zelo blizu težave, s katerimi se srečuje 34 prostovoljnih gasilcev, ki delujejo v okviru PGD Stara Vrhnika. Zadnji dve leti je društvo enota širšega pomena. To pomeni, da jim je Uprava RS za zaščito in reševanje podelila koncesijo za posredovanje v prometnih nesrečah. »Letos smo imeli že 102 intervenciji,« dodaja. Gasilci se ob praznikih težko povsem sprostijo, saj nesreča nikoli ne počiva. Žalostni so otroci, ko očku gasilcu ne uspe priti na otroško predstavo ali izpusti pomembne trenutke, ko denimo otrok shodi. A takšno je življenje, pojasnjuje sogovornik, pa tudi poslanstvo gasilca, ki ga vodi predvsem želja po pomoči drugim. Letošnji božič je starovrškim gasilcem prizanesel. »Na srečo je bil božič miren, tako da so lahko naši gasilci večer preživeli s svojimi družinami. A nikoli ne veš, kakšno leto je mir, kakšno leto pa smo lahko ves dan na terenu,« dodaja Turk.

Sicer se tudi zanj marsikateri delovni dan nikakor ne konča po osmih urah, dodaja Turk, ki je tudi poklicni gasilec, svoje poslanstvo pa opravlja na letališču: »Velikokrat se mi je že zgodilo, da sem na poti iz službe prejel klic, odšel na intervencijo, gasil vso noč, nato pa drugi dan znova odšel v službo.« Bil je vodja intervencije v katastrofalnem požaru, ki je 15. maja zajel tovarno Kemis, v katerem je ogenj dosegel 456 ton nevarnih in 414 ton nenevarnih odpadkov, med njimi pesticide, 12 ton barv, lepil in smole, ki vsebujejo nevarne snovi, 55 ton organskih topil, pralne tekočine in matične lužnice. Požar je takrat prizadel tudi prostovoljne gasilce PGD Stara Vrhnika, saj so ognjeni zublji popolnoma uničili tudi njihovo osnovno opremo, torej zaščitna oblačila.
»Nastalo je za 145.000 evrov škode, za intervencije, ki smo jih izvajali takoj po požaru, smo si opremo sposodili. Res pa je, da nam je občina Vrhnika iz rezervnega sklada v veliki meri škodo takoj povrnila in nam nakazala 150.000 evrov. Osnovno opremo smo tako obnovili, z zbranimi donacijami, tudi vašega Kramberjevega sklada, pa smo posodobili še drugo opremo,« pojasnjuje Turk.

Žalostni so otroci, ko očku gasilcu ne uspe priti na otroško predstavo ali izpusti pomembne trenutke, ko denimo otrok shodi.

Po požaru v Kemisu smo se na Slovenskih novicah odločili pomagati nesebičnim gasilcem: za prvo pomoč oziroma prvo simbolno obleko smo jim namenili 1500 evrov, ki so jih v enakih deležih prispevali Delo, FMR ter Sklad Ivana Krambergerja: »Odziv ljudi je bil zelo pozitiven, ganile so jih fotografije gasilcev, prekritih z oljem, in uničenih oblek,« se spominja Turk. Cene zaščitne obleke s čelado in čevlji niso nizke, stanejo namreč med 1200 in 1500 evri. Dotakneva se še zadnje stavke gasilcev pa tudi zdrah okoli zavarovalnic, ki jim nočejo izplačati odškodnin v zvezi s poškodbami na intervencijah.
»Ne glede na to, da sem poklicni gasilec in se me te zadeve dotikajo, tudi kot prostovoljni gasilci podpiramo svoje kolege, poklicne gasilce, pri njihovih zahtevah, saj smo v istem dreku, ko se kaj zgodi. Zato stavko podpiramo, tako kot se vsi zgražamo nad zavarovalnicami, ki ne želijo izplačati odškodnine gasilcem, ki so se poškodovali pri svojem delu. To ni dobro za nobeno stran,« opozarja. In obratno – poklicni gasilci podpirajo prizadevanja prostovoljnih po ureditvi statusa prostovoljnega gasilstva. 



Evro v zameno za koledar

Slovenci imamo že dolgo tradicijo zbiranja prostovoljnih prispevkov za lokalna gasilska društva, nekako težko odsloviš gasilca, ki potrka na tvoja vrata in ti v zameno za kakšen evrov ponudi koledar. »Res gre za tradicijo, ko od hiše do hiše pobiramo prostovoljne prispevke, ki jih v veliki večini znova vlagamo v gasilski dom, v opremo, v nakup novega vozila. A moj pogled na to zadevo je žalosten, da morajo prostovoljni gasilci prositi za denar za opremo, da lahko potem posredujejo v intervencijah, namesto da bi za to v celoti poskrbela država,« opozarja Turk in hkrati pohvali sodelovanje z občino Vrhnika. »Pri nas je financiranje kar dobro urejeno, saj občina prispeva 70 odstotkov sredstev za naše delovanje, društvo pa mora zbrati preostalih 30. A to denimo pri nakupu vozila, ki stane skoraj tristo tisočakov, sploh ni majhen denar. Da zadeva funkcionira tako, kot je treba, je treba nekaj vložiti tudi v delo, v svoje člane, zato tega denarja hitro zmanjka,« pravi poveljnik Turk.


 




 

Deli s prijatelji