LJUBLJANA – Komisija državnega zbora za preiskovanje sumov pranja iranskega denarja v NLB in Novi KBM, ki je začela delati jeseni, je danes povabila na zaslišanje ljudi, ki so bili tedaj na ključnih položajih v NLB. Najprej je prisluhnila vodji poslovalnice za tuje osebe v NLB, ki je povedala, da ne gre za Iranca, saj je predložil britanske dokumente.
Državni zbor je ustanovitev preiskovalne komisije odredil julija na zahtevo poslancev SMC, potem ko so v javnost prišle informacije, da naj bi iranski državljan Iraj Farrokhzadeh v NLB pred leti odprl račune, na katere so v letih 2009 in 2010 prihajala nakazila iz iranske banke. Teh naj bi bilo več kot 9000, na ta način pa naj bi opral približno milijardo dolarjev. Pozneje je obseg preiskave razširil še na Novo KBM. V njenih poslovalnicah ob meji naj bi to počeli italijanski državljani.
Komisija, ki jo vodi Jani Möderndorfer (SMC), se je do zdaj sestala na več nujnih sejah, na katerih se je dogovarjala o poteku dela, zaslišala pa je tudi dva strokovnjaka, in sicer nekdanjega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Klavdija Stroliga in strokovnjaka za jedrsko varnost Miroslava Gregoriča. Ocenila sta, da mehanizmi v banki niso ustrezno delovali oziroma bi se moral v teh primerih v banki oglasiti alarm.
Danes je na zaslišanje povabila 12 prič, a se je ena opravičila že pred dnevi. Kot prva je pred člane komisije stopila Milka Ižanec, ki je bila v tistem času vodja poslovalnice za tuje osebe v NLB. Povedala je, da pravzaprav ne gre za iranskega državljana. »Identificiral se je z angleškim potnim listom, prijavljeno bivališče je imel v Londonu, nanj smo gledali kot na evropskega poslovneža, res pa je bil rojen v Iranu,« je dejala.
Potrdila je, da je Farrokhzadeh veljal za stranko z zelo visoko stopnjo tveganja in so ga zato zelo pozorno spremljali, a zaradi sedeža njegovega podjetja na Deviških otokih in ne zato, ker bi on sam in nakazila denarja prihajali iz Irana, ki je bil v tistem času pod posebnimi omejevalnimi ukrepi zaradi sankcij, je pojasnila. Sicer pa za tvegane stranke veljajo vsi nerezidenti, saj je težje preverjati podatke o njih.
»Nikoli nisem videla iranskega potnega lista, denar pa je vedno prihajal iz evropskih bank, in če so bila nakazila v dolarjih, iz ameriških bank,« je povedala. Če bi bil na črnem seznamu, pa mu računa zagotovo ne bi odprli, je dodala, na Möderndorferjeve trditve, da so bili indici za pranje denarja položeni na mizo, pa odgovorila: »Jaz jih nisem videla in tudi drugi jih niso.«
Prometa je imel ogromno in NLB je s provizijami za njegova nakazila zaslužil veliko, je še povedala Ižančeva. Nekoč jo je prišel prosit za znižanje provizije in povedala mu je, da to odobrijo strankam z več kot 10 milijoni evrov prometa mesečno. »Rekel je, da se bodo potrudili, in tako se je promet povečal,« je dodala.
Zaradi velikega števila nakazil se ji tudi število reklamacij, zaradi katerega bi moral po Möderndorferjevih besedah v NLB zazvoniti alarm, ni zdelo pretirano, čeprav jih je bilo veliko. »Skoraj dvomim, da bi kaj takega napisal, saj je bil zelo resen starejši poslovnež,« pa je odgovorila na navedbe, da je bil eden od prejemnikov, denimo, Superman, kot namen nakazila pa večkrat navedena Ana Karenina.
Zaslišanje druge današnje priče, takratnega namestnika direktorice poslovalnice Ljubljana Center Tomaža Kupnika, je komisija za javnost zaprla. Ta je namreč na Möderndorferjevo vprašanje, kaj ve o primeru, dejal: »O imenih ne smem povedati ničesar zaradi varovanja osebnih podatkov.« Möderndorfer je nato sejo za javnost zaprl.
Komisija, ki je na zaslišanje med drugim povabila nekdanje predsednike uprav NLB Marjana Kramarja, Draška Veselinoviča in Boža Jašoviča ter nekdanjega predsednika nadzornega sveta Igorja Marinška, bo delo predvidoma nadaljevala do poznih popoldanskih ur.
