GRADEŽ – Gradež nad Turjakom spet ponuja pisano zbirko jaslic. Na terasasti sončni planoti naselja so na ogled postavili kar 260 različnih jaslic iz skoraj vseh slovenskih pokrajin, nekaj deset so jih prinesli tudi iz tujine. Na ogled bodo do 7. januarja. »Znova občudujemo mojstrovine naših ljudi, ki so v podobo rojstva Jezusa vnesli svoja čustva,« je navdušen nad raznolikostjo božičnih stvaritev dejal Marko Šavli, predsednik Društva za ohranjanje dediščine Gradež in idejni vodja že desete razstave. Ta je razpotegnjena skozi vso vas, pravljični motivi ob odrešenikovemu prihodu na svet nagovarjajo mimoidoče iz nadstreškov, hlevov, skednjev, svinjakov, starih kuhinj, votlin na drevju pa v kapeli in drugod. Gradeških jaslic je seveda največ. Sto članov društva jih je izdelovalo iz različnih materialov.
Danes je največ jaslic z motivi, vdolbljenimi v lesu, na ogled v vaški sušilnici sadja, ki je osrednji kraj snidenja. Ta prostor je letos rezerviran za člane rezbarske sekcije Turističnega društva Kanja iz Trzina, ki so slikovito pričarali rojstvo odrešenika. Alojzij Šmid s partnerico Olgo že devet let vrti dleto in v lipo rezbari motive, ki nosijo sporočilni pomen povezanosti družine. »To, kar vidite, je zaključena božja pravljična celota, ki bo kmalu krasila sobane sinov.« Sicer so njune stvaritve letos na ogled v sedmih slovenskih cerkvah: V Sveti Trojici, Črenšovcih, na Sveti Gori, v Laškem, Jurkloštru in Gradcu. »Na Gradežu sva prvič, ta vaška zgodba, ko so iz sleherne stavbe pod bleščečim snopom luči spretno upodobljeni jaslični prizori, je edinstvena,« priznava Alojzij. Prikimala mu je čila Gabrijela Jakob, Gradežanka, ki sedemdeset let živi v Ljubljani. Pokončnost z izrazito držo so ji vcepili otroci, štirje sinovi in hčerka, ki so brez odlašanja pomahali mestu pod Golovcem in se pred leti vrnili v mamino rojstno vas. Pri jaslicah sodelujejo trije sinovi in hči.
»Šestnajst vnukov in trinajst pravnukov me vselej nagovarja, seveda vsak po svoje. To je sreča, ne pa denar in kapital. Moram pa omeniti še našega zeta Marka, ki je v vsem skriti talent in ga je iz Šentruperta na Dolenjskem k nam poslal sam bog,« se ji smeji. Na Gradežu je sicer od nekdaj tako, da ljudje drug drugemu radi pomagajo. Vedno držijo skupaj in veliko naredijo. Tudi pri pripravi in postavljanju jaslic. Skoraj vsi Gradežani so od nekdaj imeli jaslice v svojih hišah. Pred leti pa je nekdo rekel, dajmo jih na ogled v družabno sobo v sušilnico sadja. »A kmalu je prostor postal pretesen za vse jaslične stvaritve in člani društva so bili enotni, naj se jaslice od božiča pa do svetih treh kraljev razkažejo po vsej vasi,« pripoveduje Ladislav Jakob, ki se je z jaslicami srečal še kot otrok doma v Ljubljani.
Od gline do betona V Gradežu si lahko ogledamo jaslice iz gline, voska, papirja, mavca, mahu pa tudi iz betona in keramike. Nekateri so figure postavili v borovo in orehovo lupino, uporabili so les, koruzne storže, lubje, stiropor, tudi krušno testo. |
