Janševa tožba in Virantov izstop?

LJUBLJANA – Predsednik vlade Janez Janša naj bi se danes, tako je napovedal, z vložitvijo (pri)tožbe na upravno sodišče odzval na po njegovem prepričanju napačne obsodilne ugotovitve iz poročila Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) oziroma tudi na napake v njenem postopku. Po nedavni objavi poročila, s katerim KPK premierju Janši in ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću očita kršitve zakonskih določil o integriteti in preprečevanju korupcije, so Virantova Državljanska lista (DL), Erjavčev Desus in Žerjavov SLS krdelno Janši zagrozili z odhodom iz koalicije, če ne bo odstopil. Janša jim je nazadnje odgovoril, da gre pri njihovih pozivih, naj po njegovem odstopu pač SDS predlaga novega mandatarja, za skrajno prozoren manever. Opozoril je prav tako, da je Gregor Virant predsedniku KPK Goranu Klemenčiču naključno (klientelistično?) omogočil, da je s kar štirimesečno zamudo oddal letno protikorupcijsko poročilo.

Mar ni predsednik DL nekaj obljubil?

Toda današnji dan bo zanimiv tudi zaradi nečesa drugega: predsednik DL Gregor Virant je namreč urbi et orbi obljubil, da bo DL, če Janša ne bo do danes ne odstopil ne predlagal glasovanja o zaupnici svoji vladi, izstopil iz vlade. Da bosta Janez Šušteršič in Senko Pličanič odstopila s svojih ministrskih položajev. Obljubil je celo več: da bo tudi on nepreklicno odstopil s položaja predsednika državnega zbora. Virant, ja. Je pa tudi res, da o uresničitvi ali neuresničitvi teh Virantovih obljub v javnosti skoraj nihče ne razpreda. Morda zato, ker naj bi šele jutri predvidoma zasedal svet DL, ki po statutu stranke odloča o vstopanju v koalicijske povezave in izstopanju iz njih? Če se bo svet DL nazadnje le odločil za izstop iz vlade, bi lahko sočasno še pooblastil Viranta za vodenje pogajanj s predstavniki Pozitivne Slovenije, SLS in Desusa o vložitvi konstruktivne nezaupnice in predlaganju »nestrankarskega« mandatarja štirih strank za vodenje tehnične vlade.

Ker očitno živimo v zares nori državi, še najbolj podobni labirintu ogledal, se največ političnih analitikov v tem hipu – namesto da bi se ukvarjali še vsaj z analizo posledic nedvomno pomembne uresničitve napovedi odstopa predsednika parlamenta – ukvarja z vprašanjem, ali je za Janšo sploh smotrno, da se pritoži na upravno sodišče. Tako Janši prav (t)isti, ki ga najglasneje pozivajo, naj se vda v usodo in odstopi, zdaj dopovedujejo, da bo postopek na upravnem sodišča najverjetneje zanj dolgotrajen in tudi neuspešen. Pravi šamani.

Medtem se je »po daljšem času« v javnosti znova oglasil eden od ustanoviteljev zgodovinske Slovenske kmečke zveze pod okriljem ZSMS (v skladu z odločitvijo, ki jo je Školčev ZSMS sprejel na tako imenovanem portoroškem kongresu), ki se je potem preobrazila v vsaj navidezno desnosredinsko Slovensko ljudsko stranko, nekdanji predsednik SKD + SLS Franc Zagožen, znan predvsem po tem, da je leta 2000 s saltom mortalom tranzicijski levici pomagal vpisati proporcionalni volilni sistem v ustavo. Zagožen je tudi s svojo najnovejšo izjavo potrdil, da spada med največje Janševe politične sovražnike. Za TV Slovenija je namreč potrdil, da ga skrbi predvsem možnost predčasnih parlamentarnih volitev, saj bi te menda lahko pripeljale našo državo v politično krizo. Kje pa je zdaj?

Kakor koli, precej ljubša mu je zamisel o tehnični vladi, ki bi jo levosredinske stranke lahko podprle takoj po Janševem odstopu: »Poglejte, mi smo imeli predčasne volitve, in kakšen je bil rezultat teh predčasnih volitev? Politična kriza takoj po volitvah! Ljudje so zbegani, na predčasne volitve bo šlo 40 odstotkov volivcev in bodo spet izvolili nekoga, ki jih bo razočaral.« Politične stranke, svari Zagožen, potrebujejo predvsem čas za očiščenje in premislek, čas za premislek pa potrebujejo tudi volivci.