LJUBLJANA – Zoran Janković se je po pooblaščencu – odvetniški družbi Čeferin – pritožil zoper sklep upravnega sodišča. Slednje je namreč zavrnilo njegovo zahtevo, da z začasno odredbo protikorupcijski komisiji naloži, da mora odstraniti zaključno poročilo v delu, ki se nanaša na Jankovića. Pritožbo so skupaj s spisom predložili v reševanje vrhovnemu sodišču.
Vrhovno sodišče ima 15 dni časa
Po mnenju Jankovićevih pooblaščencev je bil predlog za začasno odredbo neutemeljeno zavrnjen, so ob napovedi pritožbe pojasnili na MOL. Ob tem so izpostavili, da je sodišče v nasprotju z mnenjem protikorupcijske komisije odločilo, da je pristojno za obravnavo konkretne zadeve. Tako po mnenju pooblaščencev ne drži mnenje predsednika komisije Gorana Klemenčiča, »da zoper njegova pisanja ne obstaja nikakršno pravno sredstvo«. Vrhovno sodišče mora o pritožbi odločiti v 15 dneh. Upravno sodišče sicer nadaljuje obravnavo Jankovičeve tožbe.
Tudi Janševa pritožba že na vrhovnem sodišču
Senat upravnega sodišča v Celju je zavrnil tudi zahtevo premierja Janeza Janše po zadržanju poročila protikorupcijske komisije, njegova pritožba pa je že v obravnavi na vrhovnem sodišču. Se je pa upravno sodišče v zadevi izreklo za pristojno in bo o vloženi tožbi Janše odločalo prednostno.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v začetku januarja objavila poročilo o premoženjskem stanju predsednikov strank. Pri nadzoru premoženja je ugotovila, da sta predsednika SDS Janez Janša in PS Zoran Janković kršila protikorupcijsko zakonodajo. Kot ugotavlja KPK, Janković ni prijavil za najmanj 2,4 milijona evrov premoženja, Janši pa se je premoženje nepojasnjeno povečalo za 210.000 evrov.
Popravek današnje izjave Jankovićevih pooblaščencev
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) se je odzvala na izjavo odvetniške družbe Čeferin, da je s tem sodišče potrdilo, da ne drži stališče predsednika komisije Klemenčiča, »da zoper njegova pisanja ne obstaja nikakršno pravno sredstvo«. V zvezi s tem pri KPK pojasnjujejo, da predsednik KPK ali kdor koli drug v imenu komisije ni nikoli izjavil, da zoper zaključno poročilo nadzora nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank ni možna uporaba pravnih sredstev. Zato je trditev pooblaščenca tožnika vsaj napačna, če že ne neprimerna – posebno zaradi dejstva, da je moralo prvostopenjsko sodišče tožnika pozvati, naj prvotno tožbo dopolni, ker ta ni izpolnjevala temeljnih pogojev za razsojanje in bi jo sodišče brez dopolnitve zavrnilo.
Prav tako so zapisali, da je komisija večkrat poudarila, da je poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem dokončno, ker zoper to ni mogoča pritožba. Tega dejstva upravno sodišče z zadnjima sklepoma ni v ničemer spremenilo oziroma mu je pritrdilo. Možna pa so, to je poudarila komisija, druga pravna sredstva – na primer tožbe.
Predsednik komisije kot tudi komisija sta ob različnih priložnostih (tudi s sporočilom za javnost, ki je že pol meseca objavljeno na spletnih straneh komisije) izrecno poudarila, da je uporaba pravnih sredstev zoper odločitve oziroma ugotovitve institucij pravne države običajna, ustavna in demokratična pot – v nasprotju s podtikanji in osebnimi diskreditacijami nadzornih institucij ter ljudi, ki vodijo takšne institucije. Utemeljeno je pričakovanje, da politika, z njo povezane osebe, tožniki ali njihovi pooblaščenci javnost obveščajo korektno, so še sporočili iz KPK.
