Izpoved sladoledarja Šerifa

Mariboru zelo radi očitajo zaspanost in dolgočasnost. Pa vendar vedno znova vztrajno dokazuje, da ni tak. Prvi dokaz v prid temu je zagotovo pestra dejavnost na kulturnem področju. Razstava s pomenljivim naslovom Mariborski mozaik v Muzeju narodne osvoboditve, ki ga vodi direktorica dr. Aleksandra Berberih Slana, je le še en dokaz za tako trditev. Razstava je plod dela in raziskovanja treh avtorjev, Uroša Dokla, Jana Maleca in Aleksandre Berberih Slana. Pri oblikovanju in postavitvi je sodeloval še Uroš Lehner.

Po statističnih podatkih so v začetku letošnjega leta v Mariboru živeli ljudje iz 107 različnih držav. Veliko število za tako majhno mesto. Gre za migrante, ki so mesto ob Dravi za svoj dom izbrali v različnih obdobjih in iz različnih razlogov. Nekatere je pripeljala ljubezen, druge študij, tretje delo. Nekatere preprosto usoda. Avtorji so tokrat želeli z razstavo obiskovalcem predstaviti zgodbe posameznikov, osebne pripovedi resničnih ljudi. Petindvajset prišlekov je v muzeju z naključnimi obiskovalci delilo svoje intimne pripovedi in izkušnje. Med njimi sta Anton Bogov, prvi solist in prvak mariborskega baleta, pa Šefir Demiri, lastnik sladoledarnice Lastovka, pri katerem Mariborčani vsako poletje stojijo v dolgi vrsti za kepico sladoleda. Svojo izkušnjo deli tudi operni pevec Marko Mandir. Tukaj so še pripovedi naključne učiteljice, lektorice pa lastnika restavracije. Vse posebne, vse drugačne, a vsem je skupno to, da je kljub različnemu rojstnemu kraju danes Maribor njihov dom.

Za še močnejši vtis in doživljanje te kulturne raznolikosti so organizatorji poskrbeli z nastopom glasbenika Mahmuda Al Khatiba ter s kulinaričnimi specialitetami vietnamske, arabske in kitajske kuhinje. Glede na vsebino in pomen razstave bi pričakovali tudi obisk mariborskega župana, ki pa je, žal, kot kaže imel pomembnejše opravke. Pester december pa imata najbrž tudi oba podžupana.