Ime posodil vodam, krajem in goram

V dobršnem delu katoliške srednje Evrope je sv. Miklavž še vedno najbolj priljubljen zimski svetnik. Poznali so ga že v predkrščanskem času. Ljudje ga kljub modernemu Božičku in legendarnemu dedku Mrazu še vedno častijo zaradi njegove svetosti, predvsem pa kot pomočnika v stiski in čudodelnika. Sv. Nikolaj je upodobljen v škofovski obleki, največkrat s tremi zlatimi kroglami na knjigi ali pa s tremi dečki, ki stopajo iz čolna, ker je po legendi rešil tri umorjene šolarje, tudi s sidrom in ladjo, ker je rešil ladjo in jo z viharnega morja srečno pripeljal v pristanišče.

V Sloveniji je kar 115 cerkva posvečenih sv. Miklavžu, med njimi so tudi tri stolnice, v Ljubljani, Murski Soboti in Novem mestu. Po svetniku in priprošnjiku so poimenovani trije pomembnejši kraji: Miklavž na Dravskem polju, Miklavž pri Ormožu in Miklavž pri Taboru v občini Tabor. Po Atlasu Slovenije imamo še štiri zaselke s tem imenom, poleg tega še dvanajst zaselkov z imenom Sv. Miklavž. Pohodniki poznajo Miklavško goro s cerkvijo sv. Miklavža (955 m) med Selco in Železniki v Selški dolini, znana pa je tudi gora Sv. Miklavž (741 m) v Tuhinjski dolini. Blizu kanala hidroelektrarne Zlatoličje teče Miklavški potok, ki se izliva v Dravo. Miklavžev hrib je območje na desnem bregu Savinje, južno od Celja.

Lepi miklavški vinogradi

Miklavž na Dravskem polju je naselje na mestnem območju Maribora in leži ob Dravi. Skozenj poteka pomembna cesta, ki povezuje Avstrijo s Hrvaško. Po njem se imenuje tudi Občina Miklavž na Dravskem polju, ki je bila ustanovljena leta 1998.

Na tem območju so odkrili številne ostanke iz rimskih časov, med drugim rimske gomile. Del rimskih spomenikov so uporabili kot temelje za poznejšo cerkev. Miklavž na Dravskem polju je prvič pisno omenjen leta 1202 kot naselje dokaj premožnih kmetov. Sredi 16. stoletja so v kraju zgradili prvi vodni mlin, ki je stal ob Miklavškem ribniku. Staro jedro je na robu terase nad staro strugo Drave, kjer se je že v srednjem veku razvilo naselje ob kapelici, ki so jo postavili dravski splavarji. Iz kapelice so postopoma gradili cerkev, okoli nje pa je raslo naselje. Cerkev so začeli graditi v 16. stoletju. Leta 1778 je dobila renesančni oltar. Ob koncu 18. stoletja je v neposredni bližini začela delovati prva šola.

Leta 1885 je v Miklavžu začela delovati prva gostilna, imenovana Pri stari lipi. V bližini je bil tudi studenec, ki je služil kot vir pitne vode za tista gospodinjstva, ki niso imela svojega studenca. Novejši del se je razvil na obeh straneh glavne ceste in do dovodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje.

Kraj Miklavž pri Ormožu leži v Ormoških goricah v občini Ormož, ki je del Prlekije, pokrajine med Muro in Dravo. Občina se razteza med slovensko-hrvaško mejo ter Gornjo Radgono in Ptujem. To območje je znano po najlepših vinogradih, vijugastih terasastih goricah, neokrnjeni naravi ter bogati kulturni in narodopisni dediščini. Cerkev sv. Miklavža se v zgodovinskih virih omenja že leta 1486, sedanjo podobo je dobila leta 1692. Na zunaj je videti preprosta, toda ponaša se z mogočnimi oltarji iz prve polovice 18. stoletja; glavni oltar je iz leta 1716, slika sv. Miklavža, delo Jakoba Brolla, pa iz leta 1878.

Miklavž pri Taboru v občini Tabor je naselje samotnih kmetij in razloženih zaselkov na severnem delu Posavskega hribovja. Sestavljajo ga zaselki Klovn, Zaglink, Zarzise, Konjšca, Reber in Šmiklavž. Kmetije so raztresene po sončnih pobočjih Štrukljevega griča in Škrabarjevega vrha s prekrasnim pogledom na Savinjsko dolino. Do marsikatere kmetije danes vodi le ozka gozdna cesta. V Miklavžu je ohranjenih veliko starih kmečkih hiš, od katerih so nekatere pravi mali arhitekturni biseri. Žal pa število prebivalcev na kmetijah upada, namesto tega pa je na sončnih pobočjih zraslo veliko vikendov.