LJUBLJANA – Švedski pohištveni velikan Ikea upa, da bo začel trgovino v Ljubljani graditi leta 2017, končal pa leta 2018. S projektom se priložnost odpira tudi za dobavitelje, vendar v Ikei opozarjajo, da potrebujejo velike količine proizvodov, pomemben dejavnik pa so tudi stroški.
V Ikei glede na izkušnje iz drugih podobnih projektov pričakujejo, da bo gradnja trgovine v trgovskem centru BTC trajala približno leto dni. Trenutno se ukvarjajo z urbanističnimi in lastniškimi vprašanji, povezanimi z zemljišči, potrebnimi za gradnjo, postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja pa se bo začel ob izpolnitvi vseh pogojev iz memoranduma o soglasju, ki so ga v lani sklenili z Mestno občino Ljubljana, so pojasnili v Ikei.
Trenutno še ne morejo govoriti o natančni vrednosti projekta, ocenjujejo pa, da bo celotna vrednost investicije v Ljubljani skupaj dosegla približno 90 milijonov evrov. Natančni stroški gradnje bodo znani, ko bo zaključen razpis za glavnega izvajalca del, prav tako še ni točno določena cena za infrastrukturo. O tem potekajo pogovori z odgovornimi organi.
Pri zaposlitvi enake možnosti vsem
V Ikejini trgovini bodo zaposlili približno 300 ljudi, posredno pa bo nudila še več zaposlitev. »Ikea pri zaposlitvi nudi enake možnosti vsem. Najpomembnejše je, da kandidat ustreza razpisanim kriterijem,« so odgovorili na vprašanje, ali bodo v trgovini zaposleni samo Slovenci. Kot pravijo, veliko pozornosti posvečajo dobro razviti kulturi podjetja, kar se med drugim kaže tudi v vedenju zaposlenih, zato končni izbiri med ustreznimi kandidati namenijo kar nekaj pozornosti.
Se s tem projektom odpira priložnost tudi za slovenske dobavitelje? »Nekatera slovenska podjetja z Ikeo že sodelujejo kot dobavitelji. Ali se bo to sodelovanje v prihodnje, ko bo trgovina že odprta, še okrepilo, bo znano šele v prihodnosti. Ikea po svetu uporablja tako lokalno proizvodnjo kot tudi proizvodnjo, ki je sposobna dobavljati povsod po svetu. Lokalni dobavitelji pomenijo prednost, vendar Ikea po drugi strani potrebuje velike količine proizvodov,« so zapisali.
Lokalni dobavitelji v tem primeru ne bi dobavljali samo lokalnemu okolju, ampak tudi širše. »Poleg tega so pomembni še stroški, ki predstavljajo pomemben dejavnik pri odločanju o izbiri dobavitelja. Tudi pri sami gradnji bomo dali možnost domačim gradbincem, a ti morajo ustrezati našim zahtevam in imeti dovolj izkušenj s podobnimi projekti. Radi izbiramo lokalno, a to mora ustrezati tudi našim standardnim pogojem,« so pojasnili.
Slovenija že dolgo na seznamu
Slovenija je bila vedno na seznamu trgov, kamor se je želela Ikea širiti. Vse od leta 2007, ko so začeli širitev v jugovzhodno Evropo, so proučevali možnosti gradnje trgovine v Ljubljani. V regiji želijo dolgoročno odpreti 13 trgovin, dinamika njihovega odpiranja pa je odvisna od več vprašanj, npr. pravnega in lastniškega statusa, pogojev poslovanja in zapletenosti upravnih administrativnih postopkov.
Najdlje jim je z načrti uspelo na Hrvaškem, kjer so prvo trgovino odprli lani, v Srbiji pa se pripravljajo na začetek gradnje prve trgovine. Trgovina v Sloveniji bo zelo podobna trgovini v Zagrebu in bo obsegala več kot 30.000 kvadratnih metrov.
S poslovnim okoljem v Sloveniji so doslej zadovoljni, prav tako tudi s sodelovanjem s ključnim partnerjem, Mestno občino Ljubljana. Ker želijo trgovino odpreti čim prej, so veliko časa namenili občinskemu prostorskemu načrtu in ga v delu, ki se nanaša na območje, kjer bo stala trgovina, definirali do stopnje, ko občinski podrobni prostorski načrt ni več potreben. »S tem smo sicer nekaj več časa porabili za spremembe občinskega prostorskega načrta, ki pa nam bo takšen, kot je, olajšal delo in postopke v nadaljevanju projekta,« so zapisali.
V Sloveniji se je v minulih dneh mudil Ulf Gustavsson iz družbe Inter Ikea Systems; udeležil se je 24. letne konference Slovenskega združenja za kakovost in odličnost. Recept za Ikejin uspeh med drugim vidi v jasnem konceptu vodenja trgovin in upravljanja blagovne znamke, pomembno pa se mu zdi tudi to, da lahko svoje izdelke prodajajo po različnih kanalih in da imajo dobro delujočo dobaviteljsko verigo, je pojasnil v pogovoru za STA.
»V krizi imamo nekaj za vsako denarnico«
Na vprašanje, kaj v Ikei na splošno pričakujejo od dobaviteljev, je bil jasen. »Začne se s stranko in konča s stranko,« je dejal. Če na podlagi zanimanja strank ugotovijo, da jim v ponudbi česa primanjkuje, pogledajo, kako lahko najbolje uredijo dobavo. Kriz se ne bojijo. »Ko izbruhne kriza in imajo ljudje morda tanjše denarnice, imamo mi nekaj za vsako velikost denarnice,« je bil slikovit.
Ikea je prisotna na 47 trgih s 376 trgovinami. Letno imajo približno 33 milijard evrov prihodkov, do leta 2020 pa želijo to številko zvišati na 50 milijard evrov. »To ne pomeni, da bomo podvojili število trgovin, saj so tudi drugi načini za rast, npr. spletna trgovina,« je dejal. Dodaten potencial kažejo tudi trgi, na katerih so že prisotni s trgovinami. Največ prihodkov ustvarijo v Nemčiji in ZDA. V prihodnjih letih najvišjo rast pričakuje na Kitajskem, je še povedal Gustavsson.
