Hilda, diktatorka tudi slovenskim delavcem

LJUBLJANA, MOZIRJE – Od petka naprej poteka stavka samoorganizirane skupine 43 Vegradovih delavcev v delavskem domu v Ljubljani. Razlog je zahteva Vegrada, ki od delavcev pričakuje, da bodo plačevali 75 evrov najemnine, čeprav jim tudi samo podjetje dolguje znatne zneske, od 5000 do 20.000 evrov na delavca. Upravitelj stavbe nas ni spustil k stavkajočim delavcem, saj mu je to prepovedala stečajna upraviteljica Alenka Gril. Njena obrazložitev prepovedi vstopa je zvenela precej iz trte izvita: »Mene nihče ni vprašal, ali lahko gre noter. Dom je v naši lasti in bi nas moral obvestiti o tem, se vam ne zdi?« Kljub prepovedi pa smo prišli do tujih delavcev, ki živijo v obupno slabih razmerah.

V stavki mnogi obupali

Po letu dni muk in tegob nočejo več stopiti pred fotoaparat niti nastopiti s svojimi imeni. Možakarji čakajo, vdani v usodo. Nad posteljo sta prilepljeni dve slovenski zastavici z lepilnim trakom še enega potapljajočega se podjetja, Merkur. Na zdelani mizici je mleko z napisom »pomoč EU«. Možakarji so utrujeni, dovolj jim je vsega, želijo le svoj težko prigarani denar; od nekdanje množice jih v stavki vztraja le še nekaj, preostali so očitno dvignili roke. Preostali, ki jih je bilo krepko čez tisoč. Med njimi niso le tujci, kot se najpogosteje predstavlja v javnosti, ampak tudi Slovenci. Kar nekaj Slovencev, če smo konkretni; in čeprav je bil njihov delež med fizičnimi delavci relativno majhen, jih je v končnem seštevku vseeno v Vegradu delalo precej. Najverjetneje je večina od njih zaslužila več kot tri evre in pol na uro, kolikor naj bi pri nas cenili uvoženo delavsko silo. In za obisk teh, slovenskih delavcev, je bilo treba odriniti v bližino Velenja.


VEČ V SREDINI TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Kdo vse in koliko so morali delavci prešvercati do Simone Dimic?