BREŽICE – Proti koncu ne ravno najlepšega dne, ko je lilo kot iz škafa, temperature pa so bile tudi vse prej kot poletne, smo s hektolitrom pijače potrkali na vrata še ne 63-letne Dragice Ane Štefanič. In ob dobrodošlici se je zdelo, kot bi se nad tistim koncem Brežic oblaki pretrgali in bi posijalo sonce. Srečna dobitnica bi težko skrila ogromen nasmeh, pa se ga na srečo niti ni trudila. »Kaj? Res sem zadela?« se kar ni mogla načuditi, ko smo ji zatrjevali, da ne, res ne sanja. »Zgodaj zjutraj sem šla k frizerju, ker je bilo ravno takšno vreme, da za na vrt ni bilo. Ko sem se vrnila, sem šla za računalnik in izpolnila prijavnico za tole, pa sem si mislila, da jaz že nisem take sreče, da bi kaj dobila, no potem je že kmalu zazvonil telefon in bili ste vi,« v smehu pove nekdanja babica, ki je na svet spravila tako svojo nečakinjo kot tudi njenega sina. Zdaj že več let uživa v pokoju in si čas krajša z brkljanjem okrog hiše, v kateri že vse življenje živi z mamo. Očeta ni več, se jima je pa pred leti pridružil nečakinjin sin.
Zdaj je hiša, ki jo delijo, ena mnogih, na drugi strani ceste so zrasli stanovanjski bloki, a se Brežičanka z iskrico v očeh spominja dni, ko je bilo povsem drugače: »Nekoč smo bili sami tukaj, ničesar ni bilo, en ogromen travnik in zadaj gozd. Zelo lepo otroštvo smo imeli, čudovito.« In takšnega se je trudila pričarati tudi zdaj že skorajda odraslemu nečaku. Ta bo menda glavni »krivec«, če bo hektolitra sokov in vode prehitro zmanjkalo: »Pijače gre pri nas ogromno, sploh naš najstnik veliko spije,« pojasni z ljubečim nasmehom. A vsaj do 1. avgusta energična gospa upa, da je bo kaj ostalo. Takrat je namreč njen praznik in pijača bo še kako prav prišla na slavnostnem pikniku, ki ga že tradicionalno pripravljajo na vrtu za hišo.
