Gliser povozil morsko želvo glavato kareto

PIRAN – V piranskem akvariju so prejšnji mesec prvič pri nas operirali zaščiteno morsko želvo glavato kareto (Caretto caretto), ki jo je dva dni pred operacijo močno poškodovano in izmučeno našel kopalec na Belih skalah. Še isti večer je dobila zavetišče v akvariju, kamor jo je prišel operirat vodja azila za prostoživeče živali z Mute dr. Zlatko Golob s sodelavci.

»Želva je imela močno poškodovan zgornji hrbtni del oklepa, rana pa je verjetno nastala zaradi plovila. Oklep je bil prelomljen, operacija pa je potekala tako, da smo ji najprej dali antibiotik in sredstvo proti bolečini, ji temeljito sprali in osvežili rano in nato s posebno žico ter vrtanjem oklepa povezali dele med seboj oziroma na šestih koncih zašili robove. Nato smo poškodovani del še zalili s posebno smolo za reparacijo živalskih oklepov in kljunov ter tako vzpostavili prvotno stanje,« je po uspešni operaciji povedal dr. Zlatko Golob.

Prva operirana morska želva

Veterinar dr. Zlatko Golob je v strokovnih veterinarskih krogih nadvse cenjen in znan po tem, da so mu tudi najzahtevnejši kirurški posegi pri sicer nevsakdanjih živalih velik izziv. Njegove priprave so bile tudi pred to operacijo temeljite, toliko bolj, saj jo je opravil v akvariju, do koder je moral pripeljati iz zavetišča na Muti tudi vse potrebno zanjo. To je veljalo tako za kirurške instrumente kot farmacevtska sredstva. Pred tem je že operiral kopenske želve, take operacije morske želve pa pri nas še ni bilo.

»Morska želva, ki ima 65 cm dolg oklep in je težka 32 kg, je po mojih ocenah stara okoli 30 let,« je povedal dr. Golob in dodal, da Caretta caretta živi okoli 80 let, kopenske želve, ki so manjše, pa še dlje. Spola poškodovane želve ni mogel določiti, saj kljub ocenjeni starosti 30 let spolno še ni zrela. Že ta podatek je dovolj, da se zavedamo pomena tega, da gre za zaščiteno žival našega morja.

Glavata kareta zraste do 100 cm. V primerjavi z drugimi morskimi želvami ima veliko glavo in močne čeljusti, s katerimi drobi oklepe jastogov, rakovic in drugih morskih živali z oklepi, s katerimi se rada hrani. Odrasla želva odloži do pet legel s približno 100 jajci vsaki dve leti ali pa še redkeje.

Morska želva se v slovenskih vodah pojavi predvsem med aprilom in novembrom. Plitvo slovensko morje je primerno prehranjevalno območje zlasti za mlade karete, ki se v prvem življenjskem obdobju hranijo s prosto plavajočimi organizmi, zatem pa izključno z organizmi, ki se zadržujejo na morskem dnu. Plitvost slovenskega morja omogoča preprost prehod na spremembe v prehranjevalnih navadah tudi zelo mladim želvam. Zato je slovensko morje za njihovo preživetje ključnega pomena.

»Morske želve obiščejo naše vode vsako leto, zlasti med majem in oktobrom jih vidimo še pogosteje kot delfine in skoraj pri vsakem izhodu na morje, seveda, če je to dovolj mirno. Tako se že veselimo nove želvje sezone in novih srečanj s temi tihimi morjeplovci,« je povedal Tilen Genov iz Društva za raziskovanje in zaščito morskih sesalcev Morigenos, katerega aktivisti so že maja poročali o prvem letošnjem srečanju z odraslo želvo.

Ekipa, ki se je takrat odpravila iskat delfine, je opazila od 40 do 50 cm veliko, ki se je mirno sončila na vodni gladini.

Ohranimo želve v slovenskem morju

Glavata kareta je ena najbolj znanih in hkrati tudi najbolj ogroženih vrst Sredozemlja ter je nasprotno s splošnim prepričanjem razmeroma pogost gost v našem morju. Gnezdi namreč na obalah Grčije, Cipra in Turčije, severni Jadran pa je eno od njenih dveh najpomembnejših prehranjevalnih območij v Sredozemlju.

Želvo, ki so ji s kirurškim posegom rešili življenje, so že nekaj dni prej opazili v izolski marini, kjer se je precej zadrževala na površju in se sploh nenavadno vedla. Mislili so, da je le zašla v marino in da išče izhod iz nje, ker pa je bila poraščena z algami, je bil to znak, da z njo nekaj ni v redu. Ko so o njej obvestili akvarij, je izginila, dokler je nekaj dni pozneje ni našel kopalec na Belih skalah. Po besedah oskrbnika akvarija Valterja Žiže je v našem morju še posebno poleti kar nekaj takih poškodb, vendar je ta prva, ko so želvi rešili življenje z operacijo.

Zgodba o rešeni glavati kareti je zanimiva tudi zato, ker v piranskem akvariju zaradi absurdnih zakonskih predpisov ne smejo imeti na ogled zaščitenih vrst živali, če zanje nimajo potrdila o izvoru. To so na primer poleg želv tudi morski konjički, jegulje, črni ježki, goli polži in še kaj. Naj spomnimo, da je koprska okoljska inšpektorica lani konec poletja celo dosegla, da so akvarij za dober mesec zaprli, ker so imeli nekaj teh živali brez ustreznih potrdil. Temu so se tokrat izognili, o čemer je dr. Golob povedal: »Akvarij ima zdaj z našim azilom pogodbo in so podizvajalci za opravljanje storitve nastanitve zaščitenih morskih organizmov v karantenskih prostorih.« Želva tako te dni žal v akvariju ni razstavljena, ampak je le na zdravljenju.

Po kirurgovih besedah bo v treh tednih okrevala in bo iz bazena, ki je skrit očem javnosti, odplavala v morje. Do takrat dobiva protibolečinska sredstva, deležna je antibiotične terapije, posebnega tonika za boljše okrevanje, predvsem pa vse pozornosti prizadevnega osebja akvarija.