Veliko se zadnje tedne ukvarjamo z glifosatom. To sredstvo preprečuje plevel in zato omogoča večje pridelke hrane, s tem pa je ta cenejša. Že nekaj let velja za sila škodljivo, celo rakotvorno, z njegovo uporabo pa postajamo odvisni od brezobzirnih multinacionalk. Njegove patentne zaščite je dolgo užival Monsanto (tisti, ki se trudi s patentom zaščititi nekatere živalske genome), danes pa ga proizvajajo tudi Bayer, BASF, Dow, Du pont in vrsta kitajcev.
Ne vem, ali je sredstvo rakotvorno ali ne. Trdijo celo, da so proizvajalci plačevali afirmativne znanstvene članke, da bi prekrili šepet o njegovi škodljivosti. Škodo, ki jo je sredstvo povzročalo čebelam, so omejili s tehnikami škropljenja. Ali res povzroča raka pri ljudeh, pa je relativno težko zanikati ali potrditi, saj živimo v svetu, ki je poln izpostavljenosti agensom, kot je glifosat, in je kazanje s prstom le na enega sila nehvaležno. Še najslabše so zadeli tisti, ki so njegovo škodljivost primerjali z rakotvornim učinkom rdečega mesa. Slednje, zaradi katerega je (pra)človek menda lahko sestopil z drevesa, bo kmalu preganjano enako kot sintetični kemični produkt, namenjen uničevanju plevela. Ob tej noriji se seveda lahko le nasmehnete, če meso uživate po pameti, zmerno, v druščini z drugo hrano, zelenjavo, sadjem, celo z vinom, sem pa tja. Zmernost pač velja pri vsaki hrani in pijači.
Letos je glifosatu poteklo dovoljenje za uporabo, kar je spodbudilo 1,3 milijona Evropejcev, da so podprli peticijo, naj se mu Evropa odreče. Toda kako? Naj bi dopustili, da bi evropske njive prekrival plevel, da bi se zrnje mešalo s semeni vsemogočih plevelov (neavtohtonih, invazivnih in podobnih rastlinskih vrst), ki vsi tudi niso nebogljeni? Naj bi bistveno zmanjšali pridelek, postali nekonkurenčni v tekmi s tistimi, ki bi to sredstvo še kar naprej uporabljali? Evropska komisija se je, vsemu uporu navkljub, odločila dovoljenje za uporabo glifosata podaljšati za novih pet let. Dotlej morajo znanstveniki potrditi ali ovreči tezo o njegovi škodljivosti, multinacionalke pa si morda izmisliti kako novo sredstvo, ki mu škodljivih učinkov (še) ne bo mogoče očitati.
Odločitev je predvsem pragmatična: izmed vseh izbrati najmanj slabo možnost. To, da bi se plevelov lotili tako kot nekoč, z motikami, je malo verjetno. Glifosat ali plevel (in posledice njegove prevlade). To je zdaj vprašanje.
