LJUBLJANA – Po ocenah organizatorja se je na shodu zbralo okoli 500 poklicnih gasilcev od 700 oziroma vsi, ki niso bili na delovnem mestu. Vlado pa so enotno pozvali k poštenemu plačilu za delo, ki ga opravljajo. Gasilci iz vse Slovenije so vladi glasno sporočali, da za zahtevami stojijo vsi, ne le sindikat, in da so zaradi njenega odnosa jezni in žalostni. »Za ljudi smo junaki, za vas pa bedaki« in še »Glavo v ogenj tiščimo, od vlade pa le brco v rit dobimo«, so med drugim zapisali na transparente.
Kot je poudaril domžalski poklicni gasilec Robert Hrovat, je shod posledica arogance ter norčevanja iz slovenskih gasilcev in so bili vanj prisiljeni. »Ali res menite, da si gasilci teh nekaj 'fičnikov' iz proračuna ne zaslužijo?« je vprašal vladne predstavnike. Brez pomišljanja bi morali gasilcem plače dvigniti še za nadaljnje tri plačne razrede, ne le za toliko, kot zahtevajo, pa s tem ne bi poplačali niti polovice stresa, ki ga preživljajo, in odgovornosti, ki jo imajo, je v podporo gasilskim kolegom iz javnega sektorja poudaril Aleš Ferletič iz sindikata industrijske poklicne enote Nafta Lendava.
Politični veljaki se na različnih prireditvah radi dobrikajo gasilcem in govorijo o njihovem neprimernem socialnoekonomskem položaju, v pogajanjih pa iščejo vse mogoče razloge, da »poklicni gasilci ne bi bili deležni dviga vsaj za uboga dva plačna razreda«, je dejal sekretar Sindikata poklicnega gasilstva David Švarc. Ta je bil kritičen tako do ministrice za obrambo Andreje Katič kot do vodstva uprave za zaščito in reševanje. Ob tem ko se ministrica Katičeva zgraža nad njihovimi zahtevami, se ji obenem ne zdi prav nič sporno, da vladna ekipa predlaga nova delovna mesta v protokolarnem objektu na Brdu, denimo za slaščičarja, umeščenega v 28. plačni razred, ali natakarja, umeščenega v 30. plačni razred. Gasilec specialist pa je v 23. plačnem razredu, je opozoril.
Prišel le Brglez
Predstavniki vlade se z gasilci po shodu niso sestali. Popoldne jih je sprejel le predsednik državnega zbora Milan Brglez. Izpostavil je velik pomen gasilstva in menil, da mu bo država morala posvetiti več pozornosti ter uskladiti svoje ravnanje z družbenim priznanjem, ki ga gasilci nedvomno imajo. Brglez upa, da se bo pogajalski proces nadaljeval in se bo končal z dogovorom. Na poti k njemu so se predstavniki gasilcev naključno srečali tudi s predsednikom vlade Mirom Cerarjem. Ta jim je med drugim povedal, da od ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja pričakuje, da bodo še naprej iskali rešitve. Za javnost pa je z vladne strani spregovorila le ministrica Katičeva, ki je po seji vlade dejala, da je vladna stran v pogajanjih popuščala in iskala rešitev, gasilci pa jim ne stopijo naproti.
Po njenih besedah so pogajanja s sindikati javnega sektorja o odpravi plačnih anomalij za zaposlene do 26. plačnega razreda in za pooblaščene uradne osebe končana. Na podlagi aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor je višje plače dobilo 147 gasilcev. Če bi gasilski sindikat podpisal tudi predlagani aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost gasilcev, bi ta plače dvignil še za 508 gasilcev.
Vlada pri gasilcih pristaja na zvišanje plač za en plačni razred ali dva. S svojim zadnjim predlogom pa jim je ponudila še, da bi za delovni mesti vodja gasilske izmene II in vodja gasilske skupine omogočili dodatek za vodenje. Višina dodatka bi bila od pet do 12 odstotkov glede na to, kolikšno skupino nekdo vodi, pri čemer je Katičeva za primerjavo navedla, da dvig plače za en plačni razred pomeni okoli štiriodstotni dvig.
Ministrica upa, da bodo gasilci še enkrat razmislili o zadnjem vladnem predlogu. A Švarc je na shodu že pred tem poudaril, da njihovim kolegom v drugih uniformiranih poklicih, policiji, vojski, carini, pet- do 12-odstotni dodatek za vodenje pripada že danes. Njim pa ga ponujajo, če se odpovedo poštenim zahtevam za dvig osnovnih plač.
