Dr. Ciril Ribičič, nekdanji predsednik ZKS-SDP ter v času Jugoslavije eden od vsekakor bolj cenjenih strokovnjakov za samoupravni socializem in delegatski sistem, pozneje pa poslanec državnega zbora in ustavni sodnik, se je povsem nedvoumno opredelil do tistega, kar se je dogajalo med sodnimi postopki zoper nekdanjega poslanca SLS in mariborskega župana Franca Kanglerja, pa se (v vsaki vsaj kolikor toliko pravni državi) nikoli ne bi smelo. Se nikoli ne bi smelo! Dr. Ribičič je, kot rečeno, podal ustavnopravno oceno kršitev neodvisnosti in nepristranskosti sodnikov na sojenjih Kanglerju in tudi nekaterih drugih kršitev pravic nekdanjega mariborskega župana kot obdolženca, denimo pri zasliševanjih obremenilnih prič. Kaj pa je ugotovil, na kaj je opozoril? Če povzamemo le eno, najbrž vsakomur razumljivo Ribičičevo trditev: »Zato gre za grobo in zavestno kršitev pravice Franca Kanglerja do neodvisnega, nepristranskega sodnika, brez katere ne moremo govoriti niti o poštenem, kaj šele o pravičnem sojenju.« Prav ste prebrali.
Ker še vedno živimo v tranzicijski dolini šentflorjanski, kjer dežurni spin doktorji tako radi na vse, ki so po njihovem mnenju iz katerega koli že razloga nebodijihtreba, lepijo etikete (v hipu diskreditirajo in stigmatizirajo vsakogar, ki se jim je zameril), je navedena ustavnopravna ocena pač pomembna še iz enega razloga: ker dr. Ribičiču zagotovo nihče ne more očitati, da je takšno mnenje napisal in podpisal predvsem zato, ker je politično gledano zadrt desničar. Spoštovani predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, spoštovani pravosodni minister mag. Goran Klemenčič, govorimo o, točno tako, Ribičičevem mnenju.
O, seveda, lahko, če želita, odstopita samo zaradi objektivne odgovornosti za vse, kar si lahko privoščijo slovenski sodniki. Zakaj pa ne. Če že nikakor ne bi rada priznala, da sta za razmere v sodstvu oziroma v pravosodju »malo« celo subjektivno odgovorna. Lahko pa bi se, denimo, vsaj jasno in glasno opravičila vsem, ki so jim na slovenskih sodiščih kršili pravice, odkar sedita v vajinih zdajšnjih foteljih. Že to bi bil lahko pomemben, četudi majhen korak za vaju in kar precej velik za Slovenijo.