MURSKA SOBOTA – Z letošnjim letom je ena najvidnejših domačih založb, Založba Franc-Franc, stopila v tretje desetletje delovanja. Ob tej priložnosti so konec minulega meseca v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota priredili svojevrstno slavje, na katerem so predstavili aktualne izdaje in bibliografijo založbe od 1992. do leta 2012. Ta vključuje 155 enot knjižnega in 44 enot neknjižnega gradiva, istočasno pa se je založba uveljavila tudi kot regionalni pobudnik in organizator številnih literarnih srečanj, med katerimi velja izpostaviti Oko besede in Dialekto. »Kmalu po osamosvojitvi Slovenije so se v slovenskem založništvu začeli procesi, katerih cilj ni bil več toliko proizvodnja kakovostnih knjig, ampak dobička. Posledica tega procesa, tudi v Pomurju, sta bila krčenje tako imenovanih nekomercialnih knjižnih programov in zmanjševanje možnosti, da bi obetavni avtorji mogli izdati svojo knjigo. Takrat sva s Ferijem Lainščkom, ki je imel na tem področju že nekaj izkušenj s Trajno delovno skupnostjo Guliver, o tem veliko debatirala. In ko sva to stanje nekako uzavestila, sva se odločila ustanoviti alternativno založbo, ki bi ob takrat še veliki Pomurski založbi izdajala knjige, ki bi sicer težko našle pot v njene utečene založniške programe. Hkrati pa se nisva želela omejiti le na izdajanje knjig, ampak sva že na začetku razmišljala o družbi, ki bi bila nekakšen generator kulturnega dogajanja v regiji, zato je tudi poimenovanje družbe Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc,« nam je zaupal urednik in direktor založbe Franci Just.
Najprej uredniški kriteriji in cilji niso segali prek regionalnih meja, osredotočali so se predvsem na avtorje iz domačega pomurskega prostora in organizacijo lokalnih literarnih prireditev. »A tudi ta čas iskanja, če ga tako imenujem, je dal nekaj dobrih rezultatov, med drugim knjižno zbirko Novi obrazi, v kateri smo izdali osem knjižnih prvencev, od tega šest domačih avtorjev. Govorim v množini, kajti po začetni skepsi, ki je je bilo v okolici ob ustanovitvi založbe precej, se je sčasoma pridruževalo vse več ilustratorjev, oblikovalcev, urednikov, lektorjev, s katerimi smo zgradili organizacijski model, ki temelji na mreži zunanjih sodelavcev.«
Prav panonska obarvanost in multikulturni značaj Založbo Franc-Franc uvrščata med najpomembnejša literarna težišča Slovenije. Knjižne zbirke, kot sta Med Rabo in Muro ter Mostovi na meji, imajo velik pomen za slovensko manjšino v Porabju in za leposlovje madžarske manjšine v Sloveniji. »Prav tako izdajamo dela romskih avtorjev in dela, ki obravnavajo romsko problematiko. S knjižno zbirko Podobe Panonije spodbujamo domoznansko in strokovno kompetentno obravnavo pomurskega prostora. V tej zbirki je izšlo več del, ki imajo za regijo velik kulturni pomen. A moram dodati, da s precejšnjim delom založniškega programa soustvarjamo tudi podobo vrhunske sodobne slovenske literature. Odraslim bralcem je namenjena knjižna zbirka Križpotja, otrokom in mladim pa Cicibanija ter Mega. Da so to kakovostne zbirke, dokazujejo tudi literarne nagrade in nominacije, ki so jih dobili avtorji knjig.«
Proslave ob 20-letnici so se udeležili številni avtorji in uredniki založbe. Višja knjižničarka Vesna Radovanovič je pripravila še priložnostno razstavo knjižnih izdaj in neknjižnega gradiva založbe iz minulih 20 let, ki bo na ogled do 15. marca. Prav tako velja opozoriti na kavcijo Knjiga za stati inu obstati, katere poimenovanje ima simbolični in dobesedni pomen. »Na slovenskem kovancu za en evro so namreč zapisane te Trubarjeve besede in obiskovalci knjižnice lahko založbine knjige res kupijo za en evro.«
Spremembe v založništvu
»V času obstoja založbe so se zgodile velike spremembe. Nesluten razvoj računalniških tehnologij je spremenil pripravo in tisk knjig, razvoj sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij pa promocijsko-prodajne poti, oboje ugodno, pozitivno. Doživeli smo tudi manj ugodne spremembe v strukturi regionalnega gospodarstva, ki je bilo poleg lokalnih skupnosti nekaj časa pomemben podpornik našega založniškega programa. Ko so bile nekatere vodilne gospodarske družbe centralizirane in je bilo odločanje preneseno v centrale izven regije, so opazno upadla tako imenovana sponzorska sredstva. V zadnjih letih gospodarske krize se je temu pridružilo še upadanje kupne moči prebivalstva in posledično prodaje knjig. Tudi razvoj upravno-administrativnega aparata ni bil ugoden, prijavni postopki za pridobitev subvencij so se opazno zapletli in kdaj pa kdaj tudi nerazumno daljšali,« nam je zaupal direktor založbe Franci Just.
