EDINA SLOVENCA

FOTO: Že dvanajstič bosta krasila Petrovo baziliko

Objavljeno 18. december 2017 12.12 | Posodobljeno 18. december 2017 12.12 | Piše: Primož Hieng

Sabina Šegula in Peter Ribič edina Slovenca pri božični okrasitvi Vatikana. Nikoli ne vesta, kaj ju čaka, zato je to zanju kot improliga v cvetličarstvu.

Cvetličarji večino dela opravijo v vatikanskih vrtovih. Foto: osebni arhiv

NAKLO – Mednarodno priznana floristka dr. Sabina Šegula in hortikulturni strokovnjak Peter Ribič, sodelavca biotehniškega centra v Naklem, se ta četrtek znova odpravljata na dolgo pot v Vatikan. Sta edina Slovenca, ki bosta na povabilo veleposlaništva pri Svetem sedežu sodelovala pri božični okrasitvi bazilike sv. Petra.
Kako poteka tako delo ter kaj pripravljata za lepšo podobo znanih in mogočnih Berninijevih stebrov, oltarja in papeževega balkona, sta nam povedala v cerkvi sv. Stanislava v Šentvidu: »Vse skupaj se je začelo leta 2011 z veliko nočjo, sicer pa v Vatikan potujeva že dvanajstič. »Od leta 2013 odhajava na pot tudi za božič, tako da sva zdaj tam dvakrat na leto.«

Sabina in Peter sta pred odhodom v Vatikan radovedna, saj do konca ne vesta, kakšna bo okrasitev.

Dr. Šegulova dodaja: »Prav poseben čar je, da se s Petrom že toliko let kot edina Slovenca udeležujeva krasitve bazilike sv. Petra v Vatikanu. Pomembno je, da se sodelovanje pri tem velikem delu nadaljuje, torej ta zgodba ni izpeta. Vsako leto znova dobiva povabilo, da se udeleživa krašenja cerkve. To je potrditev najinega dela. S tem tudi dejansko vidiš, da si naredil nekaj dobrega, da ti zaupajo. Čeprav je stroka v ospredju, je več kot pomembno zaupanje. Še vedno imava resnično proste roke in uživava v tem, da se lahko prosto sprehajava v vatikanskih vrtovih. To je svojevrstni presežek, ki ga je težko opisati z besedami.«

Sabina in Peter sta pred odhodom v Vatikan vedno radovedna, saj do konca ne vesta, kakšna bo božična okrasitev bazilike sv. Petra. »Osnova božične dekoracije cerkve je vedno podlaga iz vejic jelke, pri drugem delu pa vedno uporabimo zlato barvo v kombinaciji z drugimi odtenki. Nikoli ne veva, kaj naju čaka, zato je to, malce hudomušno, improliga v cvetličarstvu. Veva, koliko metrov dekoracije bo treba narediti, vesela pa sva, da bova delala z najino vatikansko družino, torej z italijanskimi kolegi, ki so zelo prijetni ljudje. Šele v vatikanskih vrtovih bova izvedela, kakšno gradivo je pripravljeno. Predvidevava lahko, kaj se bo delalo, vendar so vedno polni presenečenj.«

In kdo določa, kakšna bo okrasitev bazilike sv. Petra za božične praznike? »Vse je odvisno od tega, kakšno cvetjem jim uspe dobiti v tem zimskem času,« odgovarja floristka. »Nekaj je odvisno od donacij, so pa zelo ponosni na svoje domače izdelke iz San Rema in drugih italijanskih mest. Nekaj naberejo v samih vrtovih, ki so več kot zgledno vzdrževani, na primer storže in zimzelene rastline, lahko pa kar slutimo, da bodo uporabili kakšno božje drevce v kombinaciji z belo in zlato barvo. Vse to ostaja presenečenje do zadnjega trenutka, ko prispeva v Vatikan.«
Slovenska strokovnjaka sta za velikonočne in božične praznike daleč stran od svojih družin, a po vrnitvi iz Vatikana se znajo kljub zamudi primerno poveseliti in praznovati. »Na najino sodelovanje pri okrasitvi vatikanske cerkve gledam kot na svojevrstni privilegij,« pove Šegulova. »Doma si tam, kjer imaš družino in prijatelje. S Petrom sva zdaj že navajena na zamik pri praznovanju, ki pa ni nič slabše; mogoče je le še slajše, ko se vrneva domov. Veseli naju dejstvo, da so naju v Vatikanu vedno veseli in naju zelo lepo sprejmejo.«

Na voljo bosta imela le tri dni, da bosta skupaj z drugimi cvetličarji slavnostno okrasila cerkev. »Glavnina dela poteka v vatikanski vrtnariji, kjer v dveh dneh pripravimo vse potrebno za božično dekoracijo,« pove Peter. »V vrtnariji tudi skladiščimo vse pripravljene aranžmaje, ki jih nato tretji dan našega skupnega dela prepeljemo v baziliko sv. Petra. Po predvidevanjih se bova 24. decembra iz vrtnarije preselila v samo cerkev, kjer bo potekalo zaključno delo. Predvidoma ob 12. ali 13. uri bova delo končala. Če bo šlo vse po sreči, se bova udeležila polnočnice, vse pa je odvisno od počutja oziroma utrujenosti, saj je to zelo naporno. Potrebujeva kar precej kondicije, saj vse tri dni stojimo, hodimo sem in tja, izbiramo ustrezne materiale, vejice jelke, rože, pozlačene evkaliptusove veje in podobno. Če nam je vreme naklonjeno, zna biti zelo prijetno in toplo, povsem drugače pa je, če je hladno in vlažno. Božič je v tem delu Italije velikokrat toplejši kot velika noč, še posebno kadar je velika noč bolj zgodaj. V vatikanski vrtnariji dekoracijo delamo na prostem na dvorišču.«

Peter Ribič ob svojevrstnem podvigu slovenskih cvetličarjev poleg dela v baziliki skrbi še za organizacijsko in tehnično plat: »Na pot greva ta četrtek, 21. decembra, v Vatikanu pa bova delala v petek, soboto in nedeljo. Domov se vračava na božič, torej 25. decembra v dopoldanskem času, zvečer pa bova že doma v krogu družin.«
In kako pri Petru doma sprejemajo njegovo odsotnost? »Praznika, torej velika noč in božič, sta v zadnjih letih res nekoliko drugačna. Praznujemo ju namreč z določenim zamikom, tako da bomo pri nas imeli božično večerjo z družino šele 26. decembra,« je sklenil Peter. 


Mogočna bazilika

Zapis na tleh srednje ladje priča o tem, kako mogočna je bazilika sv. Petra. Zunanja dolžina znaša 194 m, skupaj s preddverjem 211,5 m, medtem ko je strop visok 46,2 m. Cerkveni prostor ima površino 15.160 m2; kupola do križa meri 133 m, premer kupole pa je 42 m.

 

Deli s prijatelji