POTOČE – Kmalu zatem, ko je v Potočah na Ajdovskem kombi zbil gostilničarja Alojza Čermelja - Silva pred njegovo hišo, smo se znova odpravili vzdolž iste ceste v isto naselje, le da je bil cilj zadnja hiša v vasi, v kateri živi Boris Bizjak. Njegov rod tod biva dolgo, vsekakor pa dlje, kot je obnovljena državna cesta R2 444, katere odsek poteka ob njegovi hiši: »Od leta 1994 dajemo pritožbe, cesto je delalo Primorje. Takrat je bil še moj oče živ in se je pritoževal,« se spominja Bizjak, ki je zdaj upokojenec in ima za sabo leta dopisovanj z Direkcijo RS za ceste (DRSC).
»Očeta mi je zbilo dve leti zatem, ko so popravili cesto, torej 1996. Zadnjič, ko so zbili Silva, sem navedel, da so bile tri smrti; pa smo se potem spomnili, da je odnesla štiri življenja,« pripoveduje možakar, ki ima s cesto več kot eno težavo. Ob prometni (ne)varnosti Bizjakove – tako kot še nekatere krajane Potoč – pestijo padavine oziroma odvodnjavanje. In to že od prejšnjega tisočletja.
Po cesti in v hišo
Na Bizjakovem prenosnem računalniku gledamo slike, ki so nastale ob minulih deževjih: voda priteče po cesti, preseže robnik ter se na dveh koncih zliva na Bizjakovo zemljišče. Ga zalije in seže do zidu hiše in lesenih garažnih vrat: »Vrata se napijejo vode in gnijejo,« grenko opiše posledice vodovja na svojem: »Iz direkcije za ceste pa mi odgovarjajo, da so kapacitete cestnih voda v mejah normale!« jezno navrže ob podobi potoka, ki s ceste dere na njegov svet.
Najstarejši dopis, ki ga potegne iz kupa papirjev na mizi, nosi letnico 1999: DRSC se je v pisanju pretežno ukvarjal s prometno varnostjo, a v zadnjem odstavku pravijo takole: »Problem odvodnjavanja z državne ceste na vaše dvorišče bo podan v predlogu plana za leto 2000.« Takrat so predlagali dodaten jašek in vezno kanalizacijo. V dopisu iz leta 2002 DRSC ugotavlja »neustrezno urejeno odvodnjavanje«, popis del pred izbiro izvajalca so obljubili za prvo polovico leta 2003. Ko 14 let in pol za tem dopisom v roke dobimo še številne novejšega datuma, je jasno le to, da je problematika direkciji podrobno znana.
Bizjak ima težavo, da je na eni strani mejaš država, na drugi pa narava (oziroma ob hiši tekoč potok Malenšček), kjer je bil Bizjak prepričan, da so mu ob urejanju ceste vzeli del njegove zemlje na brežini: »Vzeli so mi 45 kvadratnih metrov zemlje, kar so ugotovili po desetih letih – toliko časa so namreč trdili, da mi niso vzeli, na koncu so izmerili. Zdaj je nova parcela narejena, plačali pa mi še niso,« navaja stanje zadev. DRSC je sicer v enem izmed dopisov pojasnil, da naj bi bila za zamakanje kriva občinska cesta oziroma tamkajšnje vode: »Ampak jaz sem mejaš z državno cesto, in iz nje teče na moje,« končno stanje še enkrat pojasni Bizjak.
Ignoranca direkcije za ceste
O stanju smo povprašali tudi Petra Vodopivca, predsednika Krajevne skupnosti Kamnje-Potoče: »Kar smo zmogli glede vod, smo v sodelovanju z občino višje na cesti prekopali, da se iztekajo v potok,« pojasni ter pove, da z njihove strani ne morejo pomagati Bizjaku – a niti drugim krajanom: »Nekoč so bili tudi predlogi za pločnike, na koncu pa nič iz tega,« doda Vodopivec.
Na DRSC smo že pred časom naslovili vprašanja o prometni varnosti ter okoliščinah nesreče, za posledicami katere je izgubil življenje Čermelj. Prejeli smo pojasnilo, da bodo odgovori prišli. Nato smo teden zatem poslali prijazno zaprosilo za odgovore ter dodali še vprašanje glede Bizjaka. Dvajset dni zatem, ko smo poslali vprašanja, še čakamo na odgovore direkcije za ceste. Kar je v resnici malenkost v primerjavi z Bizjakom, ki s strahom čaka nova deževja in poplave, ki se bodo znova zlivale na njegovo posest in hišo – kljub dvema desetletjema opozoril pristojnim!
