CELJE – »Med intervencijo sem dobil opekline po obeh rokah in tudi po obrazu. Sedem mesecev sem bil zaradi tega v bolniškem staležu, najhuje pa je bilo prve tedne in mesece, saj sploh nisem mogel skrbeti zase. Nisem se mogel sam umiti, niti jesti, še na stranišče nisem mogel sam in doma so imeli z menoj veliko dela tudi drugi,« se nerad spominja dni po nesreči celjski poklicni gasilec Matjaž Škorc in nam pokaže roki, na katerih se je koža zdaj že lepo zacelila. Le bolj ga zebe zdaj pozimi, saj je koža tanjša in bolj nežna, takšna, pravi, kot jo imajo dojenčki.
Plina niso mogli zapreti
A sprva ni kazalo tako dobro in je bil že tik pred tem, da mu bodo kožo na roke presadili iz drugih delov telesa. »Potem pa so opravili še en poseg, ki je bil na srečo uspešen,« še pove Škorc, ki se mu med kolege gasilce ni bilo težko vrniti, saj pravi, da se je za ta poklic odločil sam. »Jezi in žalosti pa me, da se moramo tako boriti za nekaj, kar bi moralo biti samoumevno,« še pove Škorc, ki ni bil edini ranjen v dogodku, ki je dodobra pretresel celjske poklicne gasilce in seveda tudi širšo javnost. Kaj se je dogajalo 26. novembra pred dvema letoma nekaj po polnoči, nam opiše Aleš Gradišnik, takratni vodja intervencije: »Dvajset minut po polnoči smo dobili klic, da pod mostom čez Savinjo v Čopovi ulici gorijo odpadki. Ko smo prišli tja, smo ogenj hitro pogasili. Medtem smo iz centra za obveščanje dobili informacijo, da je lahko pod mostom plinska napeljava, in to se je izkazalo za točno, zato smo poklicali dežurnega delavca celjske Energetike, da bi preveril, kako je s plinom. Okoli ene ure, ko je delavec prišel, ni več gorelo, je pa še vedno tlelo, zato smo rekli, naj najprej zapre vse plinske ventile, da lahko dokončno vse pogasimo. Pri tem pa so se pojavile težave, saj se plinskega voda nikakor ni dalo zapreti, in to na več koncih. Kakšno minuto, preden je prišlo do vzbuha, sem še dvema gasilcema rekel, naj se opremita z dihalnim aparatom in gresta v prostor izmerit koncentracijo plina. Medtem ko sta se opremljala, je že prišlo do vzbuha. Ker si je Uroš Operčkal že namestil na glavo masko in podkapo, ni dobil opeklin po glavi, ampak samo po rokah, Matjaž Škorc si je masko ravno nameščal, zato je bil najbolj opečen po rokah pa tudi po glavi in obrazu, Lovro Dobrosavljevič pa je imel že čelado na glavi, zato je dobil opekline po rokah, nekaj tudi po obrazu.«
312.000 evrov Janko Požežnik, direktor PGE Celje, je povedal, da so imeli pri Zavarovalnici Sava (takrat še Zavarovalnici Maribor) sklenjeno zavarovanje za civilno odgovornost, zavarovalna vsota je znašala 312.000 evrov. |
Zagorelo pol mostu
Gradišnik je ob tem posebej izpostavil, da so bili ob eksploziji vsi na prostem, pod milim nebom, od vhoda v prostor, v katerem so bile cevi in plinski ventili, so bili oddaljeni vsaj deset metrov. Ko je prišlo do vzbuha, je zagorelo pol mostu. »Takoj so poklicali reševalce, policijo, dodatne enote in razpoložljivo tehniko in vse sile usmerili v to, da bi čim prej zaprli plinski ventil. To se je zgodilo šele 15 minut po drugi uri zjutraj. Sledilo je novo presenečenje, saj je prišlo tudi do eksplozije kanalizacijskih jaškov, dvignilo jih je v zrak, zaradi česar so evakuirali stanovalce bližnjih hiš,« še opiše Gradišnik. In poudari, da tega, kar se je zgodilo, ni mogel nihče predvideti. »Je pa ta dogodek pri vseh vpletenih pustil pečat. Tudi zato, ker smo bili na zavarovalnici zavrnjeni in celo okarani, češ da nismo dovolj poskrbeli za lastno varnost,« ne more razumeti Gradišnik. In doda, da gredo gasilci velikokrat prek meja, da rešijo življenja pa tudi premoženje ljudi.
Prišlo je do eksplozije, ki je škodni dogodek, in to za izplačilo odškodnin gasilcem, ki so se pri tem poškodovali, povsem zadostuje, saj se o krivdi ne razpravlja. To dobro vedo tudi zavarovalnice, ki pa jih zadnja leta vodi zgolj pohlep po dobičku.
Izmotavanje zavarovalnice
Iz Zavarovalnice Sava (prej Zavarovalnica Maribor) so namreč pojasnili, da odškodnin poškodovanim gasilcem ne morejo izplačati, ker v času eksplozije naj ne bi uporabljali predpisane obvezne zaščitne opreme (zaščitnih rokavic in čelad). »Gasilci so se zadrževali na območju kraja požara in bili seznanjeni z uhajanjem plina in posledično možnostjo eksplozije,« so pojasnili. In še, da Poklicna gasilska enota takrat ni imela sklenjenega nezgodnega zavarovanja, ampak odgovornostno zavarovanje. Sklicevanje na to pa celjski odvetnik Boštjan Verstovšek, ki v tožbi zoper zavarovalnico zastopa poškodovane gasilce, označuje za čisto sprenevedanje. »Nezgodno zavarovanje bi pomenilo le še dodatno odškodnino, ki bi jo lahko gasilci prejeli. Zavarovanje, ki ga je imela takrat sklenjeno Poklicna gasilska enota Celje, je bilo povsem ustrezno. Prišlo je do eksplozije, ki je škodni dogodek, in to za izplačilo odškodnin gasilcem, ki so se pri tem poškodovali, povsem zadostuje, saj se o krivdi ne razpravlja. To dobro vedo tudi zavarovalnice, ki pa jih zadnja leta vodi zgolj pohlep po dobičku,« je jasen Verstovšek. Dodaja, da zavarovalnice računajo, da oškodovanci ne bodo imeli ne volje ne denarja za dolgo pravdanje, ki je pogosto res mučno, a v okoli 95 odstotkih uspešno. V tem primeru se je tudi pokazalo, da bo treba na ravni države urediti kolektivno zavarovanje vseh gasilcev, poklicnih in prostovoljnih, zato so predstavniki Združenja poklicnih gasilcev že napovedali obisk pri ministrici za obrambo Andreji Katič.
