LJUBLJANA – Kriza in revščina neusmiljeno udrihata in ni jih malo, ki se iz meseca v mesec soočajo z vprašanjem, kako preživeti, plačati vse račune in obveznosti ter hkrati poskrbeti, da bo želodec poln. Da, v 21. stoletju je v nekoč perspektivni Sloveniji vse več ljudi, ki si s prihodki ali socialnimi transferji hrane ne morejo privoščiti. Vse več jih prihaja po pakete hrane, da bi si vsaj malo olajšali stisko: po ocenah humanitarnih organizacij je najbolj ogroženih okoli 200.000 prebivalcev. Zato je še bolj nerazumljivo, da v smetnjakih pred trgovinami z živili opažamo zavržena živila. Taka, po preteku roka uporabnosti. Mar res ni druge možnosti, kot da taka hrana, ki se vsaj na prvi pogled zdi užitna, konča v smeteh?
Okoli 50 štruc kruha je pred dnevi iz smetnjaka v štajerski prestolnici »rešil« Matej in jih objavil na spletu. Da bi opozoril na problem. Štruce je dal mimoidočemu, ki jih je uporabil kot krmo za živino. Bolje, kot da gredo v nič.
Kdo bo prevzel odgovornost?
Glavno vprašanje uporabe živil po roku minimalne trajnosti je odgovornost za njihovo varnost. Kdor jih prodaja ali uporablja po roku minimalne trajnosti, je namreč v celoti odgovoren za njihovo varnost in v republiški upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin se zavedajo, da to odgovornost »težko prevzemajo tako trgovci kot tudi humanitarne organizacije«. Za varnost živil, ki so v trgovini, je namreč odgovoren predvsem proizvajalec, trgovec pa le v delu svojih dejavnosti: torej, da z živili ravna na predpisan način. Primer: če v koruznem zdrobu, ki ga prodaja trgovec, v času roka uporabnosti najdejo insekte, je za to odgovoren proizvajalec zdroba, trgovec pa je odgovoren, da takoj odpokliče serijo kontaminiranega živila. Nadzor nad izpolnjevanjem pogojev za prodajo prehrambnih izdelkov z rokom »uporabno najmanj do« je del rednega nadzora nad prodajo živil v trgovinah, do zdaj pa posebnih kršitev niso ugotovili, še sporočajo iz uprave.
Tudi po pretečenem roku Od konca maja je v veljavi pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil. V skladu z njim je lahko rok trajnosti živil označen na dva načina: z datumom uporabe ali datumom minimalne trajnosti. S pravilnikom naj bi se posredno zmanjšala količina zavržene hrane, olajšano pa naj bi bilo delovanje humanitarnih organizacij, ki bodo živila s pretečenim datumom minimalne trajnosti, ki jih bodo prejela od trgovcev ali proizvajalcev, lahko ponudile pomoči potrebnim. |
In kaj naj storijo trgovci s presežnimi količinami živil, kot je kruh, da ta ne bi končala v smetnjakih? »Ocena varnosti kruha po roku uporabnosti ne more biti splošna, ampak je treba oceniti vsako serijo posebej. Če kruh ne kaže organoleptičnih sprememb, ni kontaminiran z drugimi snovmi, se je z njim ravnalo primerno (primerna higiena, zaščita pred glodavci, prahom ...), je primeren za uživanje,« odgovarjajo na uradu.
In zakaj se torej še vedno znajde v smetnjakih? Kaj je prinesel novi pravilnik, če sploh kaj? Večji slovenski trgovci (Mercator, Hofer, Lidl, Tuš, odgovorov Spara in E.Leclerca pa nismo prejeli) so glede ravnanja z živili po preteku roka uporabe precej enotni: njihova prva naloga je, da na prodajnih policah zagotovijo varna in za zdravje potrošnikov neoporečna živila. Uvedbo pravilnika sicer pozdravljajo, ampak pri tem se zgodba nekako zaključi. Tveganje, ki bi ga prevzeli nase v primeru zapletov pri uživalcih hrane po pretečenem roku, je namreč preveliko.
Zato sledijo jasno določenim smernicam: učinkovita optimizacija procesov nadzora in naročanja blaga s ciljem, da bi bilo izdelkov, ki bi jih morali zaradi pretečenega roka uporabnosti v skladu z zakonodajo in internimi akti uničiti, čim manj. Izdelkov s pretečenim minimalnim rokom uporabnosti ne bodo prodajali, so pa tisti pred iztekom roka uporabnosti na posebnih policah po znižanih cenah. Če se kljub znižani ceni ne odprodajo, jih v skladu z zakonodajo uničijo.
Viški humanitarnim organizacijam
Sicer pa trgovci bolj ali manj tesno sodelujejo z različnimi dobrodelnimi in humanitarnimi ustanovami po Sloveniji. To potrjujejo tudi pri Rdečem križu Slovenije (RKS) in Slovenski Karitas. Dodajajo pa, da je še vedno kar veliko prostora za izboljšave, ki bi omogočale, da bi se zavrglo manj hrane oziroma, da bi presežki prišli v roke socialno ogroženim. RKS tako sprejme hrano, ki ustreza pojmu varna hrana in je neoporečna ter primerna za uživanje. »Trenutno sprejemamo hrano, ki je v roku trajanja oziroma pred iztekom roka trajanja.« V prihodnje bodo videli, kakšen bo odziv proizvajalcev oziroma trgovcev glede doniranja izdelkov s pretečenim rokom trajanja. Odločitve o razdeljevanju take hrane bodo sprejemali sproti.
»Vsem, ki se ukvarjamo s socialno pomočjo, je žal, da se hrana zavrže. Menimo, da bi prodajalna lahko poskusila prodati kruh po nižji ceni pred zaprtjem oziroma bi ga brezplačno razdelila socialno ogroženim. To je dobra praksa marsikatere prodajalne,« še dodaja Livija Rojc Štremfelj iz RKS.
Jožica Ličen iz Slovenske Karitas pa meni, da pravilnik še ni v celoti zaživel. »Od trgovcev prejemamo živila pred potekom roka in se potrudimo, da jih do roka, navedenega na embalaži, razdelimo.« Po njenih izkušnjah trgovci v zadnjih letih nabavljajo količine hrane, za katere predvidevajo, da jih bodo do roka prodali, »tako da v primerjavi s preteklimi leti, ko so bile zaloge hrane v trgovinah velike, niti ne moremo pričakovati večjih količin odpadne hrane«. Pri izdelkih, ki se jim bliža konec roka uporabnosti, tistim, ki pridejo po pomoč, to povedo in jih vprašajo, ali jih bodo sprejeli. Kaj pa zavržen kruh v smetnjaku? Ličnova pravi, da je uporaben več kot en dan. Meni, da bo treba na tem področju spremeniti tako miselnost kot tudi konkretna dejanja. Predlagajo ugodnosti za trgovce (olajšave, oprostitev DDV za presežne količine), da bi tik pred zaprtjem trgovine kruh brezplačno oddali ljudem … »Morda bi bilo tu mesto humanitarnih organizacij, da bi na eni strani spodbujali prejemnike pomoči, na drugi strani pa trgovce. Saj veste, kaj pravi pregovor: Kdor skorje kruha zametuje, drobtinic večkrat mu zmanjkuje.«
Trgovinska zbornica: Živila se še umikajo
Da je skrb za potrošnika za trgovca ključna, poudarjajo v Trgovinski zbornici Slovenije, kjer so mnenja, da se bodo trgovci o možnosti ponudbe izdelkov po preteku datuma minimalne trajnosti živila odločali skladno s svojo poslovno odločitvijo in v dogovoru s svojimi dobavitelji. Slednji so po pravilniku o splošnem označevanju predpakiranih živil namreč odgovorni za navedbo datuma minimalne trajnosti na živilih.
Člani zbornice za zdaj načina poslovanja glede na spremembe, ki jih prinaša nov pravilnik o rokih uporabe, ne bodo spreminjali. »Še vedno torej iz prometa umikajo vsa tista živila, ki so označena z oznako na izdelku porabiti do kot tudi z oznako porabiti najmanj do, kar je običajna poslovna praksa trgovcev tudi drugod po EU,« pravijo.
Obseg takih izdelkov, ki se na prodajni polici ne prodajo in jih trgovec zaradi poteka roka uporabe umakne iz prodaje, je po razpoložljivih informacijah članov relativno majhen. Politika stalnega spremljanja in optimiziranja obračanja zalog trgovskega blaga izhaja tudi iz optimizacije vseh poslovnih procesov, ki smo jim v trgovini priče že nekaj zadnjih let, in ne samo v času krize. Oblikovanje prodajne politike je torej v pristojnosti posameznega trgovca.
»Trgovci se že danes poslužujejo možnosti prodaje blaga po znižanih cenah pred iztekom njihovega roka uporabe, kar je tudi evropsko primerljivo, številni pa tudi sodelujejo s humanitarnimi in z drugimi organizacijami, ki skrbijo za ljudi v socialni stiski. V TZS ocenjujejo, da bosta zakonodajna novost glede oznake na živilih in njeno izvajanje v praksi predstavljali predvsem dodatno možnost za nadgradnjo dosedanjega skupnega sodelovanja s humanitarnimi in z drugimi organizacijami, ki skrbijo za pomoči potrebne ljudi.
V Ljubljani tudi do šest ton kruha dnevno v nič
V Sekciji živilskih dejavnosti pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije pa imajo na pekarstvo povsem drugačen pogled. Pravijo, da so nekdaj obrtniške (družinske) pekarne, v katerih proizvodnja v večji meri temelji na ročnem delu, pokrivale približno četrtino trga, a so jih z leti veliki sistemi tako rekoč uničili. »Vrsto let smo se na sekciji borili tako s pristojnimi ministrstvi kakor s trgovci glede problematike vračila neprodanega kruha s prodajnih polic. To je predstavljalo dodatno obremenitev za peke, tega je bilo približno 10 odstotkov vsak dan, strošek pa je moral v celoti mora nositi dobavitelj (pek) sam. Ko smo na to opozarjali, je šlo samo v Ljubljani dnevno približno šest ton kruha v nič. Tudi ob pomoči medijev smo vršili pritisk na trgovce in dosegli izboljšanje razmer,« so sporočili.
Štruce kruha so še uporabne
Štruca kruha, ki mu je pred dnevom pretekel rok uporabe, je še primerna za uporabo, pravijo v zbornici. »Prvi znak, da kruh ni uporaben, je plesen in dan po uporabi se plesen še ne pojavi. Pri kruhu lahko potrošnik že po videzu ugotovi, ali je kruh še užiten. Seveda se kruh po uporabi lahko uporabi za krmo živali, vendar ga pek, ki za to ni registriran in nima HACCP za ta namen (HACCP za pekarno v primeru predelave kruha za krmo živali ne velja) ne more prodati.«
In kaj storiti, da bo zavržene hrane manj? »Pri tem pa je potrebna boljša družbena ozaveščenost, odgovorni pa smo vsi deležniki prehranske verige, od proizvajalca, predelovalca, trgovca in potrošnika (od vil do vilic). Dejstvo je, da smo potrošniki vse bolj zahtevni in je dober kruh za številne samo svež kruh,« so še opozorili v OZS.
